Druge čebele

Na Portugalskem smo z dijaki obiskali prav posebnega čebelarja. Mislila sem si, o čebelarjenju nekaj vem, pa sem ugotovila, da je to čisto nekaj posebnega. Čebelar Paulo v kraju Melgaco na Portugalskem je bil na prvi pogled tak kot vsi drugi čebelarji. Govoril je počasi, bolj potiho, bil je zelo umirjen – ne predstavljam si čebelarja, ki bi bil ves raztresen in nervozen. Dva dni smo bili pri njem. Prvi dan smo pomagali urediti panje, čistili satnice, odstranili zaščitno mrežo, umaknili stare panje, napenjali nove satnice. Naslednji dan nam je pokazal razmnoževanje čebel. Vrsta čebel, s katerimi čebelari, se imenuje Apis mellifera Buckfast, Buckfast čebela. Ustvarjena je bila umetno s križanjem več vrst čebel, da bi imela večji pridelek, da bi bila bolj mirna in bi bila odporna proti boleznim. Čebelar ni imel nikakršne zaščite pred čebelami, nobenih klobukov, mrež, zaščitnih rokavic. Satovje je prijemal z golimi rokami, čebele je imel v pesti, rekel je celo, da ne pikajo. Pa je čebela vseeno pičila enega od naše ekipe. Oteklina je bila milejša in v dveh dneh je izginila. Te čebele manj rojijo, bolje uspevajo v milejših podnebnih razmerah in so bolj prilagojene na nekatere vrste bolezni. Če je umetno vzgojena, jo potem tudi umetno razmnožujejo. To pa je bilo za nas nekaj novega. Čebelar je imel laboratorij, z mikroskopom, pipetami in drugimi nastavki. Najprej je vso opremo razkužil. Potem je »nabral« v škatlo približno 25 trotov, toliko jih potrebuje za oploditev ene matice. Masiral jim je glavo in iz njih iztisnil semensko tekočino. To je zbiral v posebni epruveti. Potem je poiskal matico. Uspaval jo je s plinom, da je bila mirna. Umestil jo je v posebno čašo brez dna, da je lahko razprl zadek. Potem je semensko tekočino trotov vbrizgal v matico. Oplojeni matici je pristrigel krila. Ta ni več letela in tako je veliko manj rojev. Oplojeno matico vrne v panj in razmnoževanje se začne tako kot po naravni poti (jajčece, ličinka, buba, mlada čebela). Oplojene matice pošilja kupcem po celem svetu. Ena taka oplojena matica stane 500 evrov. Čebelar je v lanskem letu pridelal tono medu in kupcem po svetu poslal več kot 30 matic. Cena medu v tem delu Portugalske je 12 evrov za kilogram. Genetska linija mora biti skrbno zapisana in nadzorovana. Postopek je izumil angleški brat Adam (br. Karl Kehrle) v opatiji Buckfast v Angliji v začetku 20. stoletja. Na Portugalsko je omenjeno čebelo in postopek prinesel neki nemški duhovnik in do danes je celotno delo oplojevanja čebel enako. Za nas vse je bilo to nekaj povsem novega in zanimivega. Mi smo pa tako ponosni na našo kranjsko sivko in čebelarjenje po naravni poti. Gre za zaščito vrste. Več glav več ve.