Dobri december

Letos se je dobri december začel najprej z adventom. Advent je najprej pričakovanje božiča. Vmes so še trije dobri možje, Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Zaključimo s pompoznim silvestrovim. V celem decembru se prepletata dva svetova. Zunanji blišč in notranji svet človeka. Dva popolnoma različna pogleda na zadnji mesec v letu. Lahko tudi zapišemo, da je zunanji blišč bolj odsev moderne dobe, medtem ko je notranje doživljanje človeka (še posebej v decembru) bolj označeno s tradicijo, religijo, mirom, obrnjeno navznoter. In res je tudi, da obeh polov ne moremo ločiti. Celo več – tudi doživljanje zunanjega blišča je močno odvisno od naše notranjosti. Hkrati pa zunanjost vpliva na naš notranji svet – če to dopustimo.

Enaindvajsetega decembra je najdaljša noč. Dan pa se že do konca decembra podaljša za približno 10 min. Torej, čeprav sta dva popolnoma različna pogleda na december, narava naredi spremembo. Tudi mi jo lahko. Družba nas preko ekranov prepričuje, kaj vse moramo čim prej kupiti za naše najdražje. Tisti, ki se še spominjamo skromnejših dni v Jugoslaviji, skoraj težko verjamemo, kako zelo se je spremenilo življenje v decembru. Včasih smo navzven poznali Miklavža in dedka Mraza. Kasneje je prišel še Božiček. Včasih smo potiho praznovali pričakovanje adventa, celo praznovanje božiča smo morali skrivati. Danes se zdi, vsaj tako je videti, da postaja praznovanje božiča (in adventa) privilegij manjšine. Mislimo na praznovanje navznoter, ne navzven. Vedno manj ljudi si vzame čas za veselje, ki ga ni moč najti v materialnih darilih. Videti je, da sodobni človek želi notranjo praznino zapolniti z darili in vso mogočo kramo. Kot da se ta dva pogleda med seboj ne razumeta. Materialno dojemanje decembra hlasta po več darilih, več obiskov osvetljenih mest, več dobre hrane, več koncertih. Notranje-čustveno-duhovni pogled bi mu rad povedal, da obstaja še nekaj drugega. Materija pa je neodzivna na te signale. Problem je le, ker sodobni človek trpi za praznino, osamljenostjo, depresijo, izločenostjo, izpraznjenostjo, celo izprijenostjo in nečimrnostjo. In ko je materialni človek že utrujen od dajanja in prejemanja, pride solsticij, pride božič in pride preobrat v naravi. Takrat se ljudje, ki zavestno živijo v sebi tudi notranje-čustveno-duhovni svet, začnejo veseliti spremembe. Prihaja manj noči, prihaja več Svetlobe.

Poskrbimo, da nas materialni svet spet ne bo pogoltnil. Ujemimo ravnotežje. V sebi imamo še čustveno-duhovni svet. Naj ne kupujemo samo daril. Podarimo čas. Izrecimo besedo, ki bi lahko grela vse leto. Povejmo domačim, da so nam pomembni. To ne stane nič. Pa ima največjo vrednost. Dovolimo si verjeti, da smo več vredni kot samo darila. Tako bo Svetloba ob koncu decembra še bolj naša.