Dalmacija Tour je postal letni ritual

Za konec smo nekaj besed spregovorili tudi z vodjem tokrat že 26. BAM.Bi Dalmacija Toura Alešem Kalanom.

Projekti, kot je Dalmacija Tour, se največkrat zasnujejo ob kakšni kolesarski rundi, začne. Ko je še treniral za KK Sava Kranj – v osemdesetih letih je bilo to – so vsako pomlad kolesarili po Dalmaciji. Šli so recimo od Reke do Ulcinja. »Takrat še po magistrali – in tudi naši prvi Dalmacija Touri so bili večinoma po magistrali. Ceste so bile še prazne. Danes se ji izogibamo in raje raziskujemo notranjost, kjer ni toliko prometa. Ko gremo bolj v zaledje, je tudi okolje pristnejše.«

Kalan prizna, da si ni predstavljal, da bo Dalmacija Tour postal stalnica. »V društvu imamo kar nekaj stvari, ki so se prijele in postale del letnega koledarja.« Nekatere počasi tudi opuščajo, a spet druge kar težko črtajo, čeprav jih ponovijo že 15- ali 20-krat. Sicer pa pri vsem posluša ljudi.

Sprva je bilo na Dalmacija Touru okoli dvajset kolesarjev, vsako leto se je število večalo. Danes izpeljati takšno kolesarjenje je kar velik zalogaj. »Vsako leto beležim, kaj je bilo dobro in kaj ne. Presenečenja so vedno možna, ampak ker to delam z veseljem, ni obremenjujoče – razen notranjega stresa, da vse poteka gladko.« Varnost je namreč na prvem mestu, poudari. »Ko smo na cilju vsi živi in zdravi, je to največje olajšanje.« Pri izvedbi mu pomaga stalna ekipa spremljevalcev, saj tudi sam kolesari.

Dalmacija Tour ni omejen le na Dalmacijo. »Pri ljudeh se je izraz prijel, ni pa nujno, da je to samo Dalmacija. Velikokrat smo začeli v Bosni, v Črni gori smo bili štirikrat, enkrat smo šli iz Splita v Ancono in potem kolesarili po Toskani,« našteva. Leta 2020 so v jesenskem delu kolesarili po Sloveniji, leto dni kasneje, ko je bilo spomladi še vedno neko obdobje testiranja na koronavirus, so se odločili za Primošten in so potem od tam delali kolesarske ture. »Običajno se sicer selimo – je naporneje, a več vidiš,« pove.

Zadnja leta so med cestnimi kolesarji na Dalmacija Touru tudi tisti z e-kolesi. »Nimam težav s tem, a vsakemu razložim pravila. Pomembno je spoštovanje tistih, ki vozijo na lasten pogon. Zaradi zavetrja je idealno, da so kolesa podobna – cestna, ne gorska.« Opaža staranje skupine, a dodaja, da prihajajo tudi novi, mlajši kolesarji. »Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost.« So pa vsi tisti, ki se udeležijo Dalmacija Toura, člani Športnega društva BAM.Bi. Na vprašanje, koliko časa je že oziroma misli, da bo še predsednik ŠD BAM.Bi, nam smeje odgovori, da je to verjetno dosmrtna funkcija.

Kako pa vidi prihodnost rekreativnega kolesarjenja? Kolesarstvo je v vzponu, meni. »Trend ne popušča. Ljudje kupujejo boljša kolesa, so vse bolj ozaveščeni, veliko vedo. A pojavlja se tudi pretiravanje – rekreativci poskušajo posnemati profesionalce, vse je podrejeno aplikacijam, primerjavam. Potem kolo ni več užitek, temveč stres.« Mlade v tem primeru spodbuja k prehodu na višji nivo, starejšim svetuje zmernost. »Ekstremni napori brez osnove so recept za poškodbe. Ljudem polagam na srce, naj na kolesu uživajo. Če goniš z visokim pulzom, tudi prometa ne moreš spremljati ...« Bodimo pripravljeni, a ne pretiravajmo, zaključi. (Konec)