Na začetku je bilo obiskovalcev malo, danes pa so Izmenjevalnice oblačil prav živahne. / Foto: Špela Šimenc
Na začetku je bilo obiskovalcev malo, danes pa so Izmenjevalnice oblačil prav živahne. / Foto: Špela Šimenc
Čedalje raje menjajo oblačila
Že peto teče, odkar Mladinski center Kotlovnica v Kamniku vsak mesec pripravi Izmenjevalnico oblačil. Ta deluje principu prinesi – odnesi ali samo prinesi ali pa samo odnesi.
Kamnik – Hitra in super hitra moda sta danes izjemno velik problem. Obleka za nekaj evrov je slabše kakovosti, hitro zamenljiva, pri potrošnikih tak izdelek nima prave vrednosti, običajno pri proizvodnji izkoriščajo (tudi otroško) delovno silo, pri vsem tem pa gre za ogromen negativen vpliv na okolje. Blagovne znamke s hitro modo hitro rastejo, a na srečo rastejo tudi primeri dobrih praks, ki spodbujajo bolj trajnostno kupovanje oblačil.
Pred petimi leti je v Mladinski center Kotlovnica prišla prostovoljka iz Nemčije in predlagala uvedbo trenda, ki ga je zaznala na domačih tleh – izmenjavo oblačil. Projekt je zaživel, poimenovali so ga Izmenjevalnica oblačil. Na prvi so imeli dve škatli oblačil in deset obiskovalcev, danes pa vsak mesec na dogodku naštejejo okoli sto ozaveščenih posameznikov, ki so se odločili za bolj trajnosten pristop.
Obiskali smo 45. izmenjevalnico po vrsti, ki se je odvijala v času poletnega festivala Kamfest. Že nekaj minut pred začetkom se je parkirišče pred kamniškim kulturnim domom precej zapolnilo, predvsem gospe pa so iz avtov nosile velike vreče in škatle. V kratkem času so se mize zapolnile, prostovoljci pa so pregledovali, sortirali, urejali prinesena oblačila in obutev.
Da vse poteka, kot je treba, od začetka skrbita Anja Urankar in Eva Klobčar. »Ljudem je poleg zelo svobodnega koncepta – da prinesejo in odnesejo, kolikor želijo – všeč, da imamo ločene odrasle in otroške artikle, razporejamo pa tudi po številkah. Nedvomno se kaže, da imamo preveliko potrošnjo, mi jo želimo vsaj malo omiliti,« nam pove Eva Klobčar in doda, da imajo obiskovalci odgovoren pristop, strganih ali umazanih oblačil ne zaznajo veliko. Profili obiskovalcev so zelo različni, od modnih navdušencev do tistih, ki z oblačili oskrbujejo socialno ogrožene družine.
Med prostovoljkami je tudi Kamničanka Isa, ki že kar nekaj časa pomaga v mladinskem centru. Močno si želi, da bi se trend hitre mode umiril, zato aktivno prispeva k reševanju težave. Všeč ji je, ker na izmenjevalnicah spozna različne zanimive ljudi in tudi zato, ker najde kaj finega za obleči. Ob tem se Anja Urankar pošali, da se zgodi, da je kdaj cela Kotlovnica oblečena v izmenjana oblačila, kar je pravzaprav zelo pohvalno. Kljub temu se zaveda, da gre pri hitri modi za trd oreh. »Težko je, ker je ponudba poceni oblačil res velika. Težava je tudi v tem, da se številna podjetja s hitro ali celo ultra hitro modo oglašujejo kot ekološka. So ljudje, ki bi radi kupovali bolj trajnostno, a je problem cena. Včasih si tako kupiš kaj iz hitre mode, da si vsaj nekaj lahko privoščiš,« pravi.
Po njenem bi bilo najboljše, če bi ljudje tista oblačila, ki jih radi nosijo, lepo ohranjali, pravilno prali, po potrebi znali zašiti in jim tako podaljšali rok trajanja. Sama precej stvari najde na izmenjevalnicah. »Lep občutek je, ker vem, da je nekdo oblačilo že uporabljal, sedaj ga nosim jaz, in če bo dobro, ga bo morda za menoj nosil še nekdo.« Ko oblačilo zamenja lastnika, ne prenaša namreč samo tkanine in šivov, ampak prenaša tudi zgodbe.