Bosna danes

V septembru obiskujem Bosno in Hercegovino (BiH). Največ zaradi proučevanja psiholoških posledic zadnje balkanske vojne. Tokrat sem del te dežele želel pokazati Mojci. Tako sva tri dni preživela v državi, ki nam je hkrati blizu in tako daleč. Blizu, ker smo nekoč živeli v isti državi. Večina Slovencev, starih nad 50 let, govori in razume njihov jezik. Včasih je bil to en jezik, sedaj so bosanščina, srbščina in hrvaščina. Znanje jezika in življenje v isti državi pred 30 leti zbližuje. Bosna in Hercegovina nam je blizu tudi zato, ker v Sloveniji živi precej ljudi, ki imajo korenine v tej državi. Resda tam živijo trije narodi, mi pa pogosto poenostavimo in jih imenujemo Bosanci. Vendar je šele razpad Jugoslavije zares pokazal velike razlike med Slovenijo ter BiH. Učili so nas bratstva in enotnosti, komunizem naj bi presegel nacionalna trenja, skupna ideologija naj bi povezovala ljudi. Dokler je ekonomija solidno uspevala, smo bili prijatelji, nato je država razpadla.

Danes so razlike med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino ogromne. Slovenija je odprta dežela, z zdravo ekonomijo, z velikim številom majhnih (družinskih) podjetij. V BiH deluje ekonomija na mnogo nižjem nivoju – manj je kapitala, manj je tujih investicij, mnogo manj tovarn. Življenjski standard je v povprečju 2,5-krat manjši. Slovenija je polna podjetij, ki izvažajo po celem svetu, pri nas je veliko turizma. Stik s tujino spremeni prebivalstvo in celotno državo. Pri nas je obilo služb, v BiH jih preprosto ni. V večjih mestih, kjer je kakšna tovarna in kjer je turizem, je več življenja, več izobraženih ljudi, več novosti. Verjetno je še najbolj tragično, da iz BiH odhaja zelo veliko mladih ljudi. Zelo žalostno se je voziti po podeželju, kjer so sicer nove hiše, vendar lastniki živijo v tujini. Vrnejo se dvakrat na leto, ostalo živijo v Avstriji, Nemčiji, na Švedskem … Izven mest so še vedno vidni ostanki vojne – predvsem na pol porušene hiše. Verjetno zato, ker so v njih živeli ljudje druge narodnosti.

Če hodimo po Balkanu, je vedno koristno imeti smisel za humor. Dejstvo je, da se nam čas zavrti za 30 let nazaj in da nehote podoživimo njihovo mentaliteto. V kriznih trenutkih se pokaže moč gotovine, mimo vseh pravil je problem lahko hitro rešljiv. Kadar preveč hitimo na oglede turističnih znamenitosti, se kaj hitro zgodi, da nam bo natakar, vratar, policist, šofer rekel: »Pa gdje žuriš, čovječe, stani malo. Kud si pošao!« (Človek, le kam se ti tako mudi. Umiri se). Sicer pa smo Slovenci pri Bosancih dobro zapisani. Radi z nami klepetajo, povedo, kje v Sloveniji so delali, skupaj imenujemo Jugoslavijo, podjetja in blagovne znamke, ki jih ni več. Med preprostimi ljudmi nikoli ne zmanjka besed in smeha.