Bogastvo zgodb in bralnih izzivov

Ljubljana – Cankarjeva založba je nedvomno ena naših vodilnih založnic, ko gre za izvirno domače leposlovje. To dokazuje tudi program založbe za letošnje leto, ki so ga urednice in uredniki pred nedavnim predstavili v Knjigarni Konzorcij.

Zbrane je uvodoma nagovorila Alenka Kepic Mohar, direktorica Cankarjeve založbe. »Za nami je izjemno leto, v katerem smo praznovali osemdesetletnico založbe. Izdali smo štirideset novih naslovov, med njimi je na lestvici najbolje prodajanih knjig kar 15 del slovenskih avtorjev. To potrjuje že nekaj let prepoznaven trend – da Slovenci radi beremo domače avtorje, taka pa je tudi programska naravnanost založbe, saj krepimo izdajanje izvirnega leposlovja in stvarne literature,« je dejala. Posebej je omenila knjige Sisi, nerazumljena cesarica, Simboli Slovenije in celotno zbirko Razmerja, ki je bila med bralci zelo dobro sprejeta, saj so vse knjige iz te zbirke tudi na lestvici najbolj prodajanih knjig.

Od Cankarja do prvencev

V nadaljevanju so uredniki predstavili nekaj najbolj pričakovanih naslovov iz svojih programov. Tako je Andrej Blatnik poudaril romane Dežela Toneta Perčiča, Kako umirajo ladje Veronike Simoniti ter prvenec Vida Simonitija z naslovom Optimisti. Če se Perčič spet predstavlja po skoraj tridesetletnem pisateljskem premoru, nas Veronika Simoniti popelje na ekskurzijo gledališčnikov v Grčijo, Vid Simoniti pa skozi elemente trilerja, farse in romance opisuje življenje mladih v Ljubljani 21. stoletja.

Urednik Sašo Puljarević je napovedal roman znanega publicista in novinarja Janeza Markeša z naslovom Petelin v porušenem muzeju. »Roman se začne v zaporu JLA in konča v Gazi, z glavnim junakom Jožetom Revnom pretečemo dvajseto stoletje, pisec pa zgodbo vpne v kontekst ponavljajočega se nasilja.« Tanja Špes je pripravila svojo drugo zbirko kratkih zgodb z naslovom Lovke. Knjiga Drame bo navdušila ljubitelje gledališča, saj bodo v njej zbrane vse drame, ki jih je doslej napisala Katarina Morano (Sedem dni, Usedline, Kako je padlo drevo in Zakaj sva se ločila). Zadnjo najdemo tudi v sporedu letošnjega Tedna slovenske drame.

Leto 2026 je tudi leto literarnih obletnic. Založba se bo poklonila literatu, katerega ime nosi, ob 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja bo namreč izdala njegovo edino pesniško zbirko Erotika, v treh knjigah pa bo izšlo še vseh deset Cankarjevih romanov (ti bodo prek QR kode na voljo tudi kot zvočnice). V knjigi Tvoji, srce, so spomini, pa je Marjeta Zorec ob 150. obletnici rojstva Dragotina Ketteja pripravila izbor njegovih verzov, misli in pisem ter proze.

Da se je zbirka Razmerja dobro prijela in je našla pot do bralcev, je poudarila tudi urednica Lara Paukovič. V tretje leto se prvič namesto treh podaja s štirimi naslovi. Poleg Petre Julie Ujawe, ki po uspehu romana Najboljše šele pride v romanu Srce na dlani zgodbo nadaljuje z eno izmed protagonistk iz prve knjige. Tu pa so še trije romaneskni prvenci: En ščepec ljubezni je naslov romana Gaje Jarc, po poklicu zobozdravnice, doktorica nanoznanosti in nanotehnologije Katja Rade je napisala roman Ljubezen v tandemu, izšel pa bo tudi prvi roman izpod peresa moškega avtorja – radijca Luke Bregarja, in sicer z naslovom Srčna frekvenca.

Prevodno leposlovje in humanistika

Bera bo bogata in zanimiva tudi na področju prevodnega leposlovja: obetajo se prevodi knjig Problem treh teles kitajskega pisatelja Liuja Cixina, Teorija King Kong Virginie Despentes, Prijateljček Donne Tart, Lenny Maxa Porterja, Lisica Dubravke Ugrešić s spremno besedo Svetlane Slapšak. V zbirki Moderni klasiki napovedujejo še romane avtorjev Wilme Stockenström, Tahe Huseina, Jima Thompsona in Alene Begović, v zbirki S poti pa knjigi Nejca Poharja in Sama Ruglja. Vandranje je knjigo naslovil zaprisežen tekač in pohodnik, ki je tokrat v precep vzel slovenski del evropske pešpoti E6.

Tine Logar je napovedal novo zbirko z imenom Studia historica militaria Slovenica. Letos bodo v njej izšle knjige Roke proč od naše zemlje in naše usode! Gregorja Antoličiča, ki nas popelje v čas 1. svetovne vojne, in Slovani v postnacistični Avstriji Roberta Knighta na temo koroških Slovencev in asimilacijske politike, tu pa je še biografska študija Jakoba Mohoriča Winston Churchill v slovenskih očeh.

Nina Žitko Pucer je napovedala monografijo Ivane Kobilca, ki jo pripravlja dober poznavalec te slovenske slikarke Jure Mikuž, ob tem pa še dve humanistični deli: Sočni sadeži prepovedi Marijana Doviča in Od genov do zvezd po Sloveniji Saša Dolenca.

Kot je v predgovoru h katalogu izdaj Cankarjeve založbe zapisal Andrej Blatnik: »V programu Cankarjeve 2026 je veliko knjig, ki nas zabavajo – a hkrati povedo še marsikaj več. Odprejo vrata v svetove, v katere sicer ne bi mogli, pa čeprav so to morda svetovi za sosednjimi vrati – ali v naši lastni glavi. Seveda je branje utrudljivo, kakor se potoži marsikdo – a kako ne bi bilo, če pa ob branju živimo več življenj hkrati? Vrsto kakovostnih knjig najdete v tem katalogu in vrsto kakovostnih življenj najdete, če te knjige odprete – in berete.«