Monografija o Ferdu Mayerju razkriva slikarja, ki je barvo razumel kot temeljni prostor izraza in misli. / Foto: Samo Lesjak
Monografija o Ferdu Mayerju razkriva slikarja, ki je barvo razumel kot temeljni prostor izraza in misli. / Foto: Samo Lesjak
Kranj – Nedavno izdana monografija o Ferdu Mayerju, ki jo je za Gorenjski muzej napisal ddr. Damir Globočnik in je razkošno obogatena s slikovnim materialom, vrača v ospredje slikarja, ki je slovenski likovni prostor zaznamoval tiho, a odločilno. Njegovo delo je raslo postopoma, z zvestobo sliki in barvi kot temeljnemu izraznemu sredstvu.
Mayer se je rodil leta 1927 v Podovi pri Mariboru. Že zelo zgodaj je razstavljal, po študiju na ljubljanski akademiji pri Miheliču, Jakcu in Kosu pa se je v petdesetih letih uveljavil kot eden najizrazitejših slikarjev povojne generacije. Prav zgodnje obdobje razkriva njegovo izjemno likovno samozavest. Globočnik poudarja, da gre za dela, ki so bila v domačem prostoru kakovostna in v marsičem prelomna, kar je potrdila tudi razstava v Gorenjskem muzeju, posvečena prav temu segmentu njegovega opusa.
Leta 1954 se je Mayer preselil v Kamnik in se ob pedagoškem delu posvetil intenzivnemu ustvarjanju. Njegovo slikarstvo se giblje med figuro, krajino in abstraktnejšo likovno pripovedjo, pri čemer ima barva osrednjo vlogo. Pariška študijska bivanja v šestdesetih letih so pomenila pomembno izkušnjo. Tam se je srečal z evropskim modernizmom in sodobnimi tokovi, kar je njegovo delo dodatno razširilo. Kot opozarja Globočnik, je bila pot v Pariz ključna za njegovo umetniško zorenje, saj se je tam kalil in pridobil izkušnje, ki jih je znal prevesti v lasten slikarski jezik.
V kasnejših desetletjih se je Mayer vse pogosteje vračal h krajini, zlasti gorenjski. Njegove podobe niso opisne, temveč zgoščene v barvna razmerja, ki ustvarjajo razpoloženje in trajanje. Gre za slikarstvo, ki zahteva pozoren pogled in čas.
Monografija Mayerja predstavlja kot umetnika, pomembnega tako za slovenski prostor kot za Gorenjsko, kjer je pustil močan pečat. V bližnji prihodnosti bo Gorenjski muzej temu slikarju posvetil tudi muzejski večer. To bo priložnost, da se Mayerjevo delo znova potrdi kot živa umetnost, ki še vedno nagovarja sodobnega gledalca.