Fotografija – skupni jezik brez meja

Razlog mojega obiska Kitajske ni bil le spoznavanje nove države ali navaden dopust, temveč odziv na povabilo ministrstva za kulturo in turizem v mestu Weifang. Šlo je za prvo tovrstno srečanje z naslovom Obisk FIAP fotografov v Weifangu. Že ob prihodu je bilo jasno, da to ne bo običajno fotografsko potovanje. Skupino smo sestavljali ljudje z različnih koncev sveta. Med potovanjem pa smo ugotovili, da fotografija ni edina skupna točka, ki nas povezuje, in hitro smo začeli delovati kot ena velika ekipa.

Na zaključni skupni prireditvi smo se v spomin podpisali na ogromen transparent, namenjen našemu srečanju. / Foto: Nik Bertoncelj

Kot mladinski ambasadorji Mednarodne zveze za fotografsko umetnost (FIAP) smo se srečali predstavniki šestih držav. Poleg mene so bili še ambasadorji iz Omana, Savdske Arabije, Rusije, Srbije in Gruzije. Pridružilo se nam je tudi deset kitajskih fotografov, ki aktivno sodelujejo pri delu FIAP-a, pomemben del skupine pa so predstavljali študenti tamkajšnje fakultete, ki se izobražujejo na smeri medijski tehnik.

Program ni bil sestavljen le iz ogledov znamenitosti. Organizatorji so nas vsak dan vodili na različne lokacije po Weifangu in okolici, kjer smo skupaj raziskovali, opazovali in fotografirali. Zanimivo je bilo spremljati, kako lahko ista ulica ali isti prizor skozi objektive različnih fotografov nastane na povsem drugačen način. Naši pogledi pri iskanju motivov so se pogosto precej razlikovali. Nam, tujim fotografom, so največ pozornosti pritegnile naravne, arhitekturne in kulturne znamenitosti, prežete s tradicijo. Kitajskim fotografom pa smo bili najbolj zanimivi prav mi. Neštetokrat so nas prosili, da stopimo pred objektiv in z njimi ustvarimo fotografije, ki so simbolično povezovale različne kulture. Tolikokrat, kot sem bil fotografiran v teh nekaj dneh, verjetno še dolgo ne bom. Mislim, da sem za nekaj časa povsem izpolnil svojo »kvoto« poziranja.

V antičnih mestih je mogoče videti ogromno templjev in muzejev. / Foto: Nik Bertoncelj

Poseben pečat je celotnemu tednu dal zadnji večer. Vsak izmed udeležencev je pripravil manjši izbor fotografij, ki jih je ustvaril med obiskom. Nato smo jih predstavili drug drugemu in pojasnili, zakaj smo izbrali prav te motive. Ni šlo za ocenjevanje ali tekmovanje, temveč za izmenjavo pogledov. Bilo je zanimivo opazovati, kako različno lahko ljudje doživimo popolnoma enak kraj, in prav te predstavitve so pokazale, da fotografija ni zgolj zapis trenutka, ampak predvsem odsev človeka, ki stoji za fotoaparatom.

Potovanje mi ni prineslo le novih motivov, temveč predvsem nova poznanstva in drugačen pogled na svet in potovanja.