Japonski hrošč / Foto: Š. Modic, Kmetijski inštitut Slovenije
Japonski hrošč / Foto: Š. Modic, Kmetijski inštitut Slovenije
Znova našli japonskega hrošča
Odkrili so ga v občini Lukovica, kjer so nanj naleteli že lani.
Lukovica – Z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so sporočili, da so znova našli japonskega hrošča. Odkrili so ga v treh feromonskih pasteh južno od avtocestnega počivališča Lukovica. Na tem mestu so ga v past ulovili že lani, na upravi pa menijo, da je bil na to območje najverjetneje zanesen z vozilom z območja severne Italije, kjer je ta škodljivec razširjen. Uvrščen je na seznam karantenskih škodljivih organizmov rastlin, zato je ob njegovi najdbi treba izvajati predpisane ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja.
S tem namenom je uprava določila razmejeno območje, ki vključuje napadeno območje, in varovalni pas, kjer bodo izvajali dodatne ukrepe. Napadeno območje zajema del območja občine Lukovica, varovalni pas pa poleg dela te občine še dele občin Kamnik, Domžale, Moravče in Dol pri Ljubljani. Kot so napovedali na upravi, bodo v sodelovanju s strokovnimi službami okrepili spremljanje prisotnosti japonskega hrošča s postavitvijo dodatnih feromonskih pasti in z vizualnimi pregledi. Hkrati prebivalce pozivajo, naj bodo pozorni na morebitno prisotnost japonskega hrošča in poškodbe rastlin, ki jih povzroča. Vsak sum naj z ustreznimi fotografijami sporočijo strokovnim službam ali neposredno upravi. Ta bo v primeru večjega števila najdb sprejela dodatne ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivca.
Japonski hrošč ima ovalno telo, glava in oprsje sta kovinsko zelena, pokrovke pa rjave. Tipalke na glavi so pahljačaste, na vsaki od bočnih strani zadka pa je razporejenih po pet šopov belkastih dlačic. Ličinke – ogrci – so na začetku belkasti, pozneje postanejo rumeno rjavi, zadnji del zadka pa postane sivo črn. Ogrci so dlakavi, ukrivljene drže (oblika črke C) s tremi temnejšimi rumenkastimi pari nog na oprsju.
Japonski hrošč napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Hrošči objedajo liste, cvetove ali plodove vinske trte, koruze, češnje, breskve, nektarine, jablane, leske, aktinidije, fižola, soje, javorja, bresta, lipe, divjega kostanja ... Ličinke se razvijajo v zemlji, kjer delajo škodo z objedanjem korenin travne ruše.
Škodljivec izvira iz severovzhodne Azije, od koder so ga zanesli tudi v Ameriko in Evropo. Razširjen je v Piemontu in Lombardiji v Italiji ter v kantonu Ticino v Švici, od tam pa se kot slepi potnik v vozilih prenaša na druga območja.