Zmanjšujejo odstrel srnjadi

Kranj – V kranjski in blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili nov dvoletni lovskoupravljavski načrt za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje. Načrt po javni obravnavi in javni predstavitvi, obravnavi na svetu kranjske območne enote zavoda in po potrditvi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že velja in bo letos in prihodnje leto osnova za upravljanje z divjadjo v 42 loviščih in loviščih s posebnim namenom.

Pri škodah trend naraščanja

Kot je povedal lovski načrtovalec iz kranjske območne enote zavoda Aleš Pičulin, so v zavodu pripravili načrt na podlagi preteklega gospodarjenja z divjadjo in številnih drugih kazalnikov, pri tem so upoštevali tudi škode, ki jih je divjad v minulih dveh letih povzročila na kmetijskih kulturah in rejnih živalih, ter lanski popis objedenosti gozdnega mladja. Kar zadeva škode, so upravljavci lovišč v zadnjih dveh letih prejeli od lastnikov zemljišč 568 prijav škode po divjadi. Oškodovancem so v denarju, delu in materialu izplačali v dveh letih skupno 77.934 evrov odškodnine, od tega več kot 91 odstotkov za škode, ki so jih povzročili divji prašiči. Odškodnine kažejo v obdobju 2019–2024 na trend naraščanja.

Objedenost mladja še visoka

V zavodu so lani po štirih letih spet izvedli popis objedenosti gozdnega mladja iglavcev in listavcev. V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so ga izvedli v štirih popisnih enotah. V Osrednjih Karavankah se je objedenost v primerjavi z letom 2020 znižala s 37,8 na 25,7 odstotka, v Zahodnih Karavankah s 40,3 na 36,8 odstotka ter na Pokljuki in Jelovici s 30,4 na 28,9 odstotka, v Cerkljanskem in Škofjeloškem hribovju pa se je zvišala z 18,7 na 21,2 odstotka. Kot ugotavlja Aleš Pičulin, se stanje kljub znižanju stopnje objedenosti v osrednjih Karavankah bistveno ne izboljšuje. V vseh popisnih enotah, razen v Cerkljanskem in Škofjeloškem hribovju, objedenost ostaja visoka in nad povprečjem, na Jelovici in na Pokljuki ter v Zahodnih Karavankah je zlasti visoka stopnja objedenosti listavcev, še posebno bukve.

Srnjad: dvanajst lovišč ni izpolnilo načrta

Načrt določa odvzem iz lovišč za 24 vrst divjadi, pri tem pa odvzem poleg odstrela vključuje tudi izgube zaradi prometa, bolezni in iz drugih razlogov. Pri srnjadi, ki je najštevilnejša divjad na Gorenjskem, načrtujejo za leti 2025 in 2026 odvzem 7300 živali, kar je manj kot v prejšnjem dveletnem obdobju, ko so načrtovali odvzem 9000 živali. Upravljavci lovišč so načrt izpolnili 90-odstotno in iz lovišč odvzeli 8002 živali, od tega so dobro četrtino predstavljale izgube. »Razlog za znižanje odvzema v primerjavi s prejšnjim dveletnim obdobjem je upad številčnosti srnjadi v številnih loviščih, kar je posledično privedlo tudi do slabe realizacije načrta predvsem v loviščih na levem bregu Save, kjer kar dvanajst lovišč ni izpolnilo načrta,« je pojasnil Aleš Pičulin in poudaril, da je na realizacijo posredno najverjetneje vplival šakal, a so za to verjetno tudi drugi razlogi.

Jelen: zvišanje odvzema zaradi objedenosti

Pri navadnem jelenu so v minulem dveletnem obdobju načrtovali odvzem 2514 živali, upravljavci lovišč so načrt izpolnili več kot 92-odstotno in odvzeli iz lovišč 2324 živali. Najbolj so za načrtom zaostali v Vzhodnih Karavankah in v Kamniško-Savinjskih Alpah, v jelovškem delu pa so načrt odvzema celo presegli. Novi načrt zvišuje odvzem na 2700 živali, načrtovalci pa so se odločili za zvišanje zaradi številnih kazalnikov stanja populacije, med katerimi so še vedno visoke objedenosti gozdnega mladja, ki jo povzroča tudi jelenjad.

Muflon: jeloviške kolonije praktično ni več

V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju je tudi več kolonij muflonov. Kolonije na Jelovici, v Bohinju ter na Pokljuki so zaradi prisotnosti volkov vse manjše oziroma so skorajda že izginile, kolonije v Karavankah, Kamniško-Savinjskih Alpah in v Polhograjskih dolomitih pa so stabilne. V minulih dveh leti so odvzeli iz lovišč 215 muflonov od 220 načrtovanih, za letošnje in prihodnje leto načrtujejo odvzem 260 živali.

Gams: spet se pojavljajo garje

Pri gamsu ugotavljajo, da so se lani v karavanškem delu spet začele pojavljati garje. Za novo dveletno obdobje načrtujejo odvzem 1520 živali ali 30 več kot v minulem dveletnem obdobju, ko so upravljavci lovišč sicer odvzeli iz lovišč 1423 gamsov.

Divji prašič: načrtujejo večji odvzem

Pri divjem prašiču je izpolnitev načrta vedno dobra. Lani so načrtovali odvzem 900 prašičev, odvzeli so jih 1237. Za letošnje in prihodnje leto načrtujejo zvišanje na 1100 prašičev, razlog za to pa so predvsem škode, ki jih povzročajo, in nevarnost afriške prašičje kuge.

Šakal: načrt omogoča odvzem 800 šakalov

Pri šakalu so v minulem dveletnem obdobju načrtovali odvzem 120 živali, dejansko so jih upravljavci lovišč odvzeli 259, kar jim je omogočilo 50-odstotno dopustno odstopanje od načrta in tri odločbe ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izredni poseg v populacijo. Z novim načrtom zvišujejo odvzem na 400 šakalov, pri tem pa bo dopustno 100-odstotno odstopanje od načrta omogočilo odvzem 800 živali.