Na slovesnosti ob 30-letnici Zveze kmetic Slovenije na Podmlačanovi kmetiji / Foto: Cveto Zaplotnik
Na slovesnosti ob 30-letnici Zveze kmetic Slovenije na Podmlačanovi kmetiji / Foto: Cveto Zaplotnik
Želijo biti bolj spoštovane in cenjene
Zveza kmetic Slovenije je na slovesnosti na Podmlačanovi kmetiji na Jarčjem Brdu proslavila tridesetletnico delovanja. Slovesnosti se je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v nagovoru v ospredje postavila mlade prevzemnice kmetij.
Jarčje Brdo – »Punce, gremo v akcijo. Pogovorimo se z društvi. Združimo se. Tudi me smo pomemben člen te družbe, naj se nas sliši na samo doma, temveč vse do vrha države,« se v zvezi kmetic spominjajo začetkov povezovanja kmetic na državni ravni in dodajajo, da je zamisel nastala iz potrebe, poguma in iz prepričanja, da morajo imeti svoj glas. Pogumne in napredne ustanoviteljice so 30. avgusta 1995 v Gornji Radgoni ustanovile zvezo kmetic z jasnim ciljem – okrepiti položaj žensk na podeželju in jim omogočiti, da se njihov glas sliši v lokalnem okolju, širši družbi in v državnih ustanovah. »Ni dovolj, da smo le slišane, prav je, da je naš glas tudi cenjen in spoštovan. To poslanstvo se vse do danes ni spremenilo, še vedno lahko marsikaj spremenimo, izboljšamo …«
Zveza kmetic je jubilej proslavila s slovesnostjo na Podmlačanovi kmetiji na Jarčjem Brdu. Slovesnosti so se udeležile ustanoviteljice zveze, kmetice iz društev, ki so včlanjena v zvezo, dosedanje kmetice leta in številni gostje, med njimi predsednica republike Nataša Pirc Musar, nekdanji ministri za kmetijstvo Dejan Židan, Franci Bogovič in Jože Podgoršek, domači župan Milan Čadež, vodstvo Zveze kmetic Srbije …
»Zveza slovenskih kmetic je že tri desetletja most med generacijami, med tradicijo in novim, med srcem domačij in modrostjo razvoja,« je na slovesnosti dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar in dodala: »Vem, da je delo kmetic pogosto naporno, da zahteva veliko odrekanja, prilagajanja in vztrajanja. Vem tudi, da pogosto ostajate v ozadju, saj skrb za gospodinjstvo, vzgojo otrok in številni vsakdanji opravki pogosto ostajajo nevidni širši javnosti. Včasih tudi vaši najbližji ne razumejo vseh vaših prizadevanj. A naj bo ta praznični dan dokaz, da je vaš trud viden in da vas cenimo,« je dejala predsednica in še posebej poudarila dekleta in mlade žene, ki se odločajo prevzeti kmetije, mlade, ki prinašajo energijo, ideje, nove tehnologije pa tudi drugačen pogled na poslovne modele in trajnost. »Želim, da veste, da niste same. Slovenska država, lokalne skupnosti in institucija predsednice republike želimo slišati vaše glasove, razumeti vaše potrebe, podpreti vaše zamisli.«
Na slovesnosti sta predsednica zveze Irena Ule in podpredsednica Nežika Režek predstavili dejavnost zveze. Kot sta povedali, se kmetice rade spominjajo ženskih kmečkih iger, ki so vedno polne smeha, ko na suhem lovijo ribe, molzejo lesene krave, smučajo po travi, dirkajo s samokolnicami … Vsako leto izberejo kmetico leta, vsako potlej tudi obiščejo, da spoznajo, kako dela in živi. Prirejajo skupna zimovanja, ki jih popestrijo s srečanji, predavanji in ogledi okoliških kmetij. Pod okriljem zveze so bile v Bruslju, v Makedoniji, Istanbulu, Pragi, Vatikanu ... »Naša srca bijejo tudi za dediščino: pečemo, kar so pekle že naše babice, in pripravljamo kulinarične razstave,« opisujejo 30-letno dogajanje in so ponosne, da so njihove potice romale že v Bruselj in v Ameriko. Spoznavajo življenje kmečkih žensk v drugih državah, si skupaj z drugimi stanovskimi organizacijami prizadevajo izboljšati razmere v kmetijstvu ter socialni položaj kmetic in kmetov, nagovarjajo mlade, da ostanejo na podeželju …
Na slovesnosti so se kmetice zahvalile posameznikom, ki so v zadnjem času pripomogli k delovanju zveze. Še pred slovesnostjo je bila okrogla miza z naslovom Nujnost povezovanja, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa se je srečala z vodstvom zveze kmetic, v katerem sta z Gorenjskega tudi Olga Debeljak z Jarčjega Brda in Cirila Gregorc s Podbrezij.