Zaradi suše bodo letos manjši pridelki žit

Bitnje – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj (KGZ) je v torek pripravil na njivi Šifrerjeve kmetije na drulovškem polju ogled poskusa z ozimnimi žiti, hkrati pa je predstavil tudi letošnje pogoje pridelovanja žit in nekatere druge aktualne vsebine.

Vse do junija ugodni pogoji

Kot je dejala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v KGZ Kranj, je bila večina ozimnih žit posejana oktobra lani, takrat so bili pogoji za vznik dobri – vlage je bilo zadosti in temperatura primerna. Zaradi nekoliko hladnejšega vremena v prvi polovici novembra so žita vznikala malo počasneje, vendar so do začetka zime dosegla optimalen razvoj. Ker so bili zimski meseci december, januar in februar v povprečju vsaj za dve stopinji Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja 1991–2020, hkrati pa je bilo dovolj padavin, so žita rasla tudi čez zimo, ugodne razmere za razvoj žit pa so se nadaljevale tudi marca, aprila in maja. Večji prodor hladnejšega zraka v začetku aprila je predvsem pri ozimnem ječmenu ponekod povzročil ozebline, posledice so se kazale kot bele proge na najmlajših listih, vendar zaradi tega ni nobene škode. Pri prvem dognojevanju ozimnega ječmena, ki se je začelo konec februarja, so izdatne padavine vplivale na izpiranje nitratnega dušika.

Brez večjih težav z glivičnimi boleznimi

Pridelovalci ozimnih žit doslej niso imeli veliko težav z glivičnimi boleznimi. Hladnejše vreme je zlasti pri ječmenih upočasnilo razvoj mrežaste listne progavosti, marsikje se je kljub ustrezni zaščiti pokazala ramularijska pegavost. Tudi pri pridelavi pšenice in tritikale ni bilo večjih težav z listno progavostjo in septorijo na klasih. Nekoliko hladnejše, deževno vreme aprila in maja je upočasnilo razvoj strgačev, zato je bilo tudi manj potrebe po uporabi kemičnih sredstev za zatiranje. Vse več kmetij se odloča za zatiranje plevelov v žitih že jeseni, saj ugotavljajo, da so spomladi, ko nastopijo ugodne razmere za uporabo herbicidov, pleveli že previsoki.

Pri pšenici in tritikali podpovprečni pridelki

»Junij bo, kot vse kaže za zdaj, zelo suh, kar bo predvsem na lažjih tleh vplivalo na slabše polnjenje zrnja, še zlasti pri pšenici in tritikali. Če se bo takšno vreme nadaljevalo, lahko pričakujemo zgodnejšo žetev žit, še zlasti ozimnega ječmena,« je dejala Marija Kalan in poudarila, da je zelo težko napovedati, kakšni bodo letos pridelki zrnja. »Pri ječmenu še lahko pričakujemo povprečne pridelke, pri pšenici in tritikali pa bodo zaradi suše nižji od pričakovanih, saj bo zrnje precej drobnejše.«

Seznam priporočenih sort v pomoč kmetom

Med ogledom poskusa je Andrej Zemljič iz Kmetijskega inštituta Slovenije udeležencem predstavil sistem preizkušanja sort v okviru javne službe v poljedelstvu. Kot je dejal, sorte preizkušajo predvsem na količino in kakovost pridelka ter na odpornost proti boleznim. Na podlagi večletnih preskušanj sort pa tudi drugih kazalnikov vsako leto pripravijo seznam priporočenih sort ozimnih žit, ki je kmetom v pomoč pri izbiri semena za setev. »Na lahkih tleh je najbolje pridelovati ječmen, a če se že odločite za pridelovanje pšenice, izberite zgodnejše sorte. Pozne sorte sodijo na globoka tla, ki dobro zadržujejo vodo,« je priporočil kmetom in jim svetoval, da si pred setvijo ozimnih žit ogledajo tudi seznam priporočenih sort.

Anže Rovanšek, prav tako iz kmetijskega inštituta, je opozoril pridelovalce žit na vse slabšo teksturo tal, kar pa je možno izboljšati tudi s sejanjem strniščnih dosevkov. Nekateri kmetje so ob tem povedali, da imajo s prezimnimi dosevki slabe izkušnje, saj jim spomladi otežujejo obdelavo tal.

Predstavniki semenarskih hiš so predstavili sorte v poskusu in dosevke za strniščno setev.