Zapletena in dolga pot do namakalnega sistema

Kranj – Letošnja suša, ki je prizadela predvsem poljščine na peščenih, prodnatih tleh, je tudi gorenjske kmetije ponovno opozorila, da si v prihodnje stabilne kmetijske pridelave ne bodo mogle zagotavljati brez namakanja kmetijskih zemljišč. Nekatere večje kmetije, še zlasti tiste, ki se ukvarjajo s pridelavo krompirja in vrtnin, so si že same uredile namakanje, v okolici Kranja pa sta v pripravi dva večja namakalna sistema – z enim bi namakali 231 hektarjev kmetijskih zemljišč v vaseh Trboje, Prebačevo in Žerjavka in z drugim 69 hektarjev zemljišč na Sorškem polju.

Previsoke ponudbe na razpisih za izbor izvajalca

V šenčurski občini so se na pobudo lastnikov kmetijskih zemljišč in oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj začeli pogovarjati o gradnji namakalnega sistema v vaseh Trboje, Prebačevo in Žerjavka že pred osmimi leti. Ko si je vodstvo občine med pripravo projekta skupaj s kmeti ogledalo primer dobre prakse namakanja v občini Ormož, so jim gostitelji povedali, da bodo verjetno potrebovali pet, šest let, preden bodo pridobili vsa dovoljenja in zgradili sistem. Gostje iz šenčurske občine jim takrat niso najbolj verjeli, danes priznavajo, da je to zelo zahteven projekt. V postopku so morali s kmeti skleniti pogodbe o namakanju, pridobiti odločbo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o uvedbi namakalnega sistema, ki je bila osnova za kandidiranje na razpisu za finančna sredstva, vodno soglasje za zajem vode iz Trbojskega jezera, gradbeno dovoljenje … Ko so na razpisu ministrstva pridobili za financiranje projekta 2,2 milijona evrov, so leta 2022 objavili razpis za izbiro izvajalca, na podlagi katerega so prejeli tri ponudbe, a vse z bistveno višjim zneskom, kot jim ga je odobrila država. Takrat so se odločili za racionalizacijo projekta: najkakovostnejše drage cevi so zamenjali s še vedno kakovostnimi, a cenovno dostopnejšimi, odvzem vode so iz bližine jezera prestavili nad brežino jezera v Žerjavki. Sprememba projekta je zahtevala tudi spremembo gradbenega dovoljenja. Po pridobitvi spremenjenega dovoljenja so ponovno objavili razpis za izbor izvajalca del, na razpis so prejeli pet ponudb, a tudi tokrat so bile ponudbe glede na razpoložljivi denar previsoke. V občini so potlej odstopili od odločbe kmetijskega ministrstva, saj so ugotovili, da namakalnega sistema ne bodo mogli zgraditi v predpisanem roku.

Ponovno na razpis za pridobitev denarja

Kakšno je zdaj stanje projekta? Kot sta pojasnila župan Ciril Kozjek in svetovalec za premoženjskopravne zadeve Anže Kavčič, morajo najprej speljati postopke za spremembo dveh odločb kmetijskega ministrstva o uvedbi namakalnega sistema, eno, katere veljavnost je potekla, pa pridobiti na novo. Ko bodo vse odločbe pravnomočne, se bodo ponovno prijavili na javni razpis kmetijskega ministrstva za sofinanciranje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. V občini predvidevajo, da bo razpis objavljen še letos in da bodo na razpisu uspešni. Medtem ko so bili pri prejšnjem razpisu upravičeni do finančne podpore 7450 evrov na hektar, bodo po novem do nekaj več kot deset tisoč evrov. »Če se ne bo nič zapletlo, bi gradnjo lahko začeli prihodnje leto,« je dejal župan Ciril Kozjek, ki si želi, da bi s tem začeli tudi uresničevati obljubo, ki jo je kot župan dal ob nastopu sedanjega mandata. V občini so zelo zadovoljni s podporo in razumevanjem kmetijskega ministrstva, ob tem pa opozarjajo, da zapleteni in dolgotrajni postopki za pridobitev vseh dovoljenj in soglasij marsikaterega investitorja odvrnejo od gradnje namakalnega sistema.

V občini že tudi razmišljajo, kdo bo po izgradnji upravljal namakalni sistem, a se o tem še niso odločili. Možnosti so tri: režijski obrat v okviru občine, zadruga kmetov – uporabnikov namakalnega sistema ali nekdo tretji (komunalno podjetje). Kmetje za izgradnjo sistema ne bodo prispevali ničesar, vse upravičene stroške naložbe, tudi za izdelavo dokumentacije, za katero je občina založila že več kot 200 tisoč evrov, bo krila država, kmetje pa bodo potlej morali pokrivati obratovalne stroške.

Na Sorškem polju začetek prihodnje leto?

V kranjski občini se pripravljajo na namakanje dela kmetijskih zemljišč na Sorškem polju, za namakanje bodo uporabljali vodo iz podtalnice. Ko smo v občini poizvedovali, kako napreduje projekt za namakanje 69 hektarjev zemljišč, so sporočili, da je občina od lastnikov že pridobila soglasje o vključitvi njihovih zemljišč v namakanje in da je namakalni sistem v fazi projektiranja. Ko bo projekt končan, bo znana tudi projektantska ocena vrednosti naložbe, dejanska vrednost pa po izvedenem razpisu za izvajalca. Kdaj bodo začeli gradnjo namakalnega sistema, bo odvisno od trajanja postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja in od objave državnih razpisov, na katerih se bo občina potegovala za sofinanciranje projekta. »Po okvirnih ocenah se bo gradnja začela leta 2026,« so napovedali v Mestni občini Kranj. Na vprašanje, ali je že znano, kdo bo upravljal namakalni sistem, so odgovorili, da bo to določal odlok, ki pa je še v pripravi.