Slovenski kmetje se bojijo, da bi za pridelke in izdelke, uvožene iz držav Mercosurja, veljali drugačni standardi pridelave, prireje in predelave, kot veljajo v Sloveniji. Slika je simbolična. / Foto: Cveto Zaplotnik

Slovenski kmetje se bojijo, da bi za živila iz držav Mercosurja veljali drugačni standardi, kot veljajo za kmete v Sloveniji. Slika je simbolična. / Foto: Cveto Zaplotnik

Zahtevajo ukrepe za zaščito kmetov

Nevladne kmetijske organizacije želijo jasen odgovor na vprašanje, kako bosta Evropska unija in slovenska država zaščitili kmete in potrošnike pred morebitnimi negativnimi posledicami sporazuma z Mercosurjem.

Kranj – Predstavniki Evropske komisije ter Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja so v soboto v Paragvaju podpisali trgovinski sporazum Evropska unija – Mercosur, ki predvideva tudi liberalizacijo trgovine s kmetijskimi pridelki in izdelki. Komisija je dogovor podpisala kljub nasprotovanju evropskih kmetov, tudi slovenskih, ki se bojijo, da bi uvoz cenejših kmetijskih izdelkov poslabšal konkurenčni položaj domačih kmetov in da bi na trg prihajali pridelki in izdelki, pridelani oziroma izdelani po nižjih standardih, kot veljajo v Evropski uniji in tudi v Sloveniji.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je v ponedeljek predstavnikom kmetijskih nevladnih organizacij predstavila varovalke, ki jih je Evropska komisija uvrstila v sporazum z Mercosurjem in s katerimi bi kmete in potrošnike zaščitila pred morebitnimi negativnimi posledicami. Med takšne varovalke sodijo trajna omejitev tarifnih kvot za občutljive proizvode, hitro ukrepanje, vključno z začasno ukinitvijo uvoza, ob tržnih motnjah, zagotavljanje do 900 milijonov evrov letno za stabilizacijo trga in zaščito dohodkov kmetov ob večjih pretresih in okrepitev nadzora glede izpolnjevanja sanitarnih in fitosanitarnih uvoznih zahtev Evropske unije. Na kmetijskem ministrstvu zagotavljajo, da sporazum ne spreminja teh zahtev in da morajo vsi izdelki, tako domači kot uvoženi, izpolnjevati enake standarde glede varnosti hrane, zdravja ljudi, živali in okolja. Najbolj nevarni pesticidi, ki so v Evropski uniji prepovedani iz zdravstvenih in okoljskih razlogov, se ne smejo vrniti na evropski trg preko uvoženih izdelkov, zato Evropska komisija dodatno krepi nadzor nad uvozom, vzpostavlja posebno delovno skupino za nadzor ostankov pesticidov, povečuje število revizij v tretjih državah in krepi nadzor na mejnih kontrolnih točkah.

»Zavedamo se skrbi kmetov in jih jemljemo resno. Izvajanje sporazuma bomo pozorno spremljali in ob morebitnih tveganjih za slovensko kmetijstvo zahtevali ukrepanje ter uporabili vse razpoložljive zaščitne mehanizme,« je predstavnikom nevladnih kmetijskih organizacij zagotovila kmetijska ministrica Mateja Čalušić in dodala, da jih bodo v prihodnje obveščali o napredku pri izvajanju sporazuma.

Predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij so po srečanju s kmetijsko ministrico povedali, da niso dobili jasnega odgovora in zagotovil za to, kako bo slovenska država izvajala ukrepe za zaščito kmetov in potrošnikov. Zahtevajo sprejetje ukrepov za zaščito kmetov na državni ravni, prepoved uvoza živil z vsebnostjo pesticidov in hormonov, ki so v Evropski uniji prepovedani, večjo kontrolo ob uvozu hrane iz držav Mercosurja, označevanje porekla pri mešanih proizvodih glede na izvorno državo ...