Vse manj pašnih površin in živine na planinski paši

Bled – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v okviru projekta Life Varna paša pripravila aprila na Bledu mednarodno konferenco, na kateri so strokovnjaki in praktiki z različnih področij razpravljali o upravljanju kulturne krajine alpskega sveta, med drugim tudi o stanju populacije volkov in kmetijstva na območju Alp.

Kot je dejal Matej Bartol iz Zavoda za gozdove Slovenije, se je volk v alpskem prostoru prostorsko razširil in tudi številčno okrepil. V Sloveniji prostorska širitev še vedno poteka, zdaj ga zaznavajo že tudi na Pohorju. Po podatkih zadnjega monitoringa je pri nas okoli 120 volkov v 17 različnih tropih, nekateri med njimi so tudi čezmejni. Odstrel je dovoljen iz dveh razlogov – zaradi križanja z domačim psom in nastajanja resne škode. V zadnjih desetih letih sta bila v alpskem območju odstreljena povprečno dva volkova na leto, odstrel na tem območju pa predstavlja polovico celotnega odstrela.

In kako je s stanjem in odstrelom volka v drugih alpskih državah? Kot je dejal Matej Bartol, je v Franciji okoli tisoč volkov, država dovoljuje odstrel do dvajset odstotkov populacije, predvsem tam, kjer so zgoščeni napadi na pašne živali. V Italiji imajo v približno stotih tropih okoli tisoč volkov, za zdaj jih še ne odstreljujejo, se pa o odstrelu že nekaj časa pogovarjajo. Predlog je, da bi na leto odstrelili sedem odstotkov volkov. V Švici do leta 2015 niso imeli nobenega volčjega tropa, potem je sledila zelo hitra rast, zdaj imajo okoli 350 volkov. Predlani so začeli močneje posegati v populacijo, lani so odstrelili že sto volkov. Država ne dovoljuje le odstrela posameznih volkov, ampak celotnih volčjih tropov, če so za to izpolnjeni vsi pogoji. V Avstriji so volkovi redno prisotni od leta 2009 dalje, trenutno imajo šest tropov, odstrel so začeli leta 2023.

Za opuščanje paše krivi tudi napadi zveri

Tatjana Grilc, terenska kmetijska svetovalka, je dejala, da je v sedmih občinah na Zgornjem Gorenjskem veliko majhnih živinorejskih kmetij, ki obdelujejo slabša in težje dostopna kmetijska zemljišča. »Opažam, da je teh kmetij vedno manj, posledica je tudi zmanjševanje števila živali in neobdelanost predvsem težje dostopnih površin,« je dejala in poudarila, da je na tem območju velika tradicija paše – najprej na nižinskih pašnikih in »predplaninah«, potlej tudi na visokogorskih pašnikih. Pri organiziranju paše imajo pomembno vlogo agrarne skupnosti, na območju Zgornje Gorenjske jih je 44, upravljajo pa 73 planin in 14 nižinskih pašnikov. Površina planinskih pašnikov se je v desetletnem obdobju 2012–2022 zmanjšala z 2340 na 1926 hektarov, število živali na paši s 4958 na 4238. Nekaj več kot 2000 je goved, okoli 1400 je glav drobnice, poleg teh je še nekaj kopitarjev.

Pomemben razlog za opuščanje planinske paše so napadi velikih zveri, še zlasti volkov, na rejne živali. Največ teh napadov, 38, je bilo v letu 2022, čez dvajset pa jih je bilo tudi v letih 2019, 2021 in 2023. Na planini Lipanca, Brdo, Klečca, kjer se je nekdaj paslo tudi petsto ovc, so zaradi volka opustili pašo že pred 15 leti, posledica je zaraščanje. Na planini Zgornja Krma od predlani ni več drobnice, kar je posledica napada volkov na drobnico tri leta zapored.

Ob upadanju števila rejcev, ki dajejo živino na planine, in števila živali na planinah se izgublja tudi tradicija odgona živine na planino, saj je vse manj planin, kamor živina še prihaja peš. Nekdaj je odgon živine na pašo pomenil vaški praznik, praznik za kmetije in na turističnih območjih tudi veliko doživetje za turiste.

Ograjevanje planin in odškodnine niso rešitev

Upokojena terenska kmetijska svetovalka Tilka Klinar je v imenu Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije opozorila na probleme, ki jih velike zveri povzročajo hribovskim in gorskim kmetom. Kot je dejala, pri napadih zveri na pašne živali nastaja velika neposredna škoda, še večja je posredna škoda, ki se kaže v zmanjševanju reje pašnih živali, še zlasti drobnice, in tudi v opuščanju paše. Še posebej je predstavila primer vasi Srednji Vrh, kjer so še leta 2000 redili petsto ovc, zdaj jih je manj kot sto. Na Zgornjem Gorenjskem je že kar nekaj planin za pašo ovc, ki so opuščene in v zaraščanju ali se na njih pasejo le še govedo in konji – planine Železnica, Grajšca, Bavhe, Bašca, Lipanca na Pokljuki, Tosc … Kaj je rešitev? »Za alpski svet ograjevanje planin in izplačevanje odškodnine nista ustrezna ukrepa, rešitev vidimo v gospodarjenju z zvermi,« je dejala Tilka Klinar in poudarila, da si kmetje želijo vrnitev staleža zveri na raven pred letom 1990, enakopravno sodelovanje vseh deležnikov v prostoru pri upravljanju divjadi in zveri, večji vpliv kmetov na načrte za odstrel divjadi in velikih zveri ...