Na Rozmanovi kmetiji so tudi lani pri črno-beli pasmi krav dosegli najvišje hlevsko povprečje v državi. Na sliki: gospodar Matjaž, sin Rok in njegova žena Petra. / Foto: Cveto Zaplotnik
Vsak dan dve kmetiji manj
V zadnjih desetih letih sta v Sloveniji rejo goved povprečno opustili več kot dve kmetiji na dan. Gorenjska je po mlečnosti krav še vedno nad državnim povprečjem. Rozmanova kmetija iz Zadrage je pri črno-beli pasmi že peto leto zapored najboljša v državi.
Kranj – Po podatkih iz poročila Kmetijskega inštituta Slovenije o rezultatih kontrole prireje mleka in mesa v lanskem letu je v zadnjih desetih letih v Sloveniji rejo goved opustilo 8101 kmetijsko gospodarstvo, to je v povprečju 810 na leto oziroma 2,2 kmetije na dan. Trend upadanja se je nadaljeval tudi lani: število gospodarstev z rejo goveda se je zmanjšalo za 826, na 25.426, število goved pa za 12.223, na 422.832. Na območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj se je število gospodarstev, ki redijo govedo, lani v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 3,3 odstotka, na 2335.
Na 18.237 kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji so lani redili 149.927 krav, od tega so na 4171 gospodarstvih redili skupno 89.029 krav molznic, na preostalih gospodarstvih pa krave dojilje. Število krav molznic in dojilj se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 2090, v primerjavi z letom 2015 pa za več kot 14 tisoč. Med pasmami prevladujejo krave lisaste in črno-bele pasme, tudi lani se je nadaljeval trend upadanja števila krav rjave in lisaste pasme ter križank z lisasto pasmo, že nekaj let pa se povečuje število krav cikaste ter limuzin in šarole pasme.
V kontrolo prireje mleka je bila lani v Sloveniji vključena 2601 čreda z 72.217 molznicami, kar predstavlja dobre štiri petine vseh molznic. Povprečna mlečnost kontroliranih krav v Sloveniji je lani v standardni laktaciji (305 dni) znašala 7434 kilogramov, mleko pa je v povprečju vsebovalo 4,04 odstotka maščobe in 3,38 odstotka beljakovin. V primerjavi z letom prej se je mlečnost zmanjšala za 17 kilogramov. Pri črno-beli pasmi krav je bilo lani povprečje 8694 kilogramov in je bilo za 23 kilogramov manjše kot predlani, pri lisasti pasmi se je povprečje znižalo za osem kilogramov, na 6158 kilogramov, in pri križankah z lisasto pasmo za 43 kilogramov, na povprečje 6631 kilogramov. Pri rjavi pasmi je lani povprečna mlečnost znašala 6469 kilogramov in je bila za 50 kilogramov višja kot leto prej.
Na 585 kmetijah na območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj so lani redili skupno 14.204 krave molznice, od tega je bilo v kontrolo vključenih 344 kmetij z 11.310 kravami, kar predstavlja skoraj štiri petine vseh krav. Pri vseh pasmah je bila povprečna mlečnost krav višja od državnega povprečja: pri črno-beli pasmi je znašala 8874 kilogramov in je bila višja za 180 kilogramov, pri lisasti pasmi 6406 kilogramov in je bila višja za 248 kilogramov, pri križankah z lisasto pasmo 6832 kilogramov in je bila višja za 201 kilogram, pri rjavi pasmi pa je bilo gorenjsko povprečje 6589 kilogramov za 120 kilogramov višje od slovenskega.
Pri črno-beli pasmi je lani že peto leto zapored najvišjo hlevsko povprečje v državi dosegel rejec Matjaž Rozman iz Zadrage, ki je pri 35 kravah dosegel povprečje 14.161 kilogramov in s tem kot edini v Sloveniji presegel mejo 14 tisoč. Štiri Rozmanove krave – Micka, Pika, Špika in Mici – so bile lani tudi med dvajsetimi najboljšimi v državi glede na vsebnost maščob in beljakovin v mleku. Ko smo pred nedavnim med obiskom na Rozmanovi kmetiji vprašali, kako dosegajo tako visoko mlečnost, so gospodar Matjaž, bodoči prevzemnik sin Rok in njegova žena Petra povedali, da je to rezultat rejskega dela, kakovostne prehrane, skrbi za zdravje in dobro počutje živali, genetike, znanja … Znanja na kmetiji je veliko, tako Rok kot žena Petra sta magistra živinoreje.
V dvajseterici čred črno-belih krav z najvišjim hlevskim povprečjem v državi so s širšega gorenjskega območja še črede Nejca Dolenca iz Vrbenj pri Radovljici (12.639), Nade Jamšek iz Most pri Komendi (12.624), Metoda Jereba s Količevega (12.558), Klemna Korenčana iz Naklega (12.052), Mirka Rimahazija iz Spodnjih Gorij (11.845) in Slavka Studena iz Zaloga pri Cerkljah (11.675).
Pri lisasti pasmi krav se je lani na lestvico dvajsetih čred z najvišjim hlevskim povprečjem v državi uvrstilo pet kmetij s širšega gorenjskega območja, najvišje – na peto mesto – rejec Jože Mulej s Sela pri Bledu, ki je pri 74 kravah dosegel povprečje 9941 kilogramov. Polega njega so visoko hlevsko povprečje dosegli še Mitja Pogačnik iz Godiča pri Stahovici (9886 kilogramov), Boštjan Luznar iz Serjuč pri Moravčah (9398), Franci Zalokar z Gorjuš (9392) in Branko Kalan z Okroglega (9298). Pri križankah z lisasto pasmo je lani drugo najvišje hlevsko povprečje v Sloveniji dosegel rejec Štefan Hribar iz Volčjega Potoka s povprečjem 10.921 kilogramov, na lestvico dvajsetih najboljših v državi pa so se s svojimi čredami uvrstili še Matija Zadrgal iz Komende (10.322), Jaka Mulej s Sela pri Bledu (9933) in Robert Poklukar iz Struževega pri Kranju (8717). Pri rjavi pasmi je na širšem gorenjskem območju najvišje hlevsko povprečje dosegel Nikolaj Brence iz Gorenje vasi (8539).
