Vnos živalskih izdelkov in rastlin iz tretjih držav

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je vse, ki bodo za letošnje prvomajske praznike ali med poletnim dopustom potovali v tako imenovane tretje države, to je v države zunaj Evropske unije (EU), da s teh potovanj lahko prinesejo v osebni prtljagi le živalske izdelke in rastline, ki ne pomenijo tveganja za vnos bolezni in rastlinskih škodljivcev.

Izdelki živalskega izvora pomenijo tveganje za vnos povzročiteljev bolezni slinavke in parkljevke, afriške prašičje kuge in kuge drobnice, zato potniki, ki se vračajo iz tretjih držav, ne smejo vnašati na območje EU mleka in mesa ter mlečnih in mesnih izdelkov. Izjema so le otroško mleko v prahu, hrana za dojenčke in posebna hrana za živali, pri tem pa je količina omejena na dva kilograma. Iz tretjih držav je v EU dovoljeno prinesti največ dva kilograma jajc, največ dvajset kilogramov rib in izdelkov iz rib ter največ dva kilograma medu, živih ostrig in živih polžev.

Z rastlinami, ki jih potniki med potovanji po drugih kontinentih naberejo v naravi ali kupijo pri nepreverjenem prodajalcu, lahko zanesejo v EU virusno, bakterijsko ali glivično okužbo oziroma jajčeca in druge razvojne stadije rastlinskih škodljivcev. Brez ustreznih potrdil ne smejo vnašati v EU rastlin, semen, plodov in nekaterih lesenih izdelkov, v osebni prtljagi imajo izjemoma lahko le ananas, datlje, banane, kokos in durian.

Čeprav v Evropski uniji na splošno velja prost pretok blaga, uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja tudi na previdnost pri prinašanju rastlin in njihovih izdelkov iz drugih držav EU. Nekateri karantenski škodljivi organizmi so namreč v EU prisotni le na določenem območju – na primer pomarančev trnasti ščitkar in kitajski kozliček v Italiji in na Hrvaškem, azijski kozliček v Avstriji, bakterijski ožig oljk v Italiji, s prenašanjem rastlin pa potniki škodljive organizme lahko zanesejo tudi v druge dele EU.