Več dodane vrednosti v gorenjskem turizmu

Bled – BSC Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske je v sodelovanju z GZS – Regionalno zbornico Gorenjske in Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske (RAGOR) v blejskem hotelu Astoria pripravila forum z naslovom Turizem s(m)o ljudje. Prihodnost turizma na Gorenjskem ni odvisna samo od tega, kaj imamo, je v uvodnem nagovoru poudaril direktor BSC Kranj Jure Meglič. »Odvisna je predvsem od tega, kako bomo to razumeli, povezali in razvijali.« Med izhodišči za razpravo je nanizal kar nekaj vprašanj: kje je še prostor za nadaljnji razvoj turizma na Gorenjskem, kakšen trajnostni turizem si v resnici želimo, kako bolj uspešno upravljati obstoječo državno in zasebno turistično infrastrukturo, kako načrtovati nove investicije in povezati velike turistične sisteme z mikro in malimi ponudniki. »Ne moremo niti mimo kadrovskih vprašanj: kdo bo jutri ustvarjal kakovosten turizem na Gorenjskem ter kako mlade navdušiti za poklice v turizmu …«

Peter Vesenjak iz podjetja Hosting management & consulting je povedal, da so znotraj gorenjske regije precejšnje razlike v razvitosti turizma. Julijske Alpe so najhitreje razvijajoči se del slovenskega turizma v zadnjih petih letih, vidni pa sta izrazita sezonskost in prostorska koncentracija obiska ter s tem preobremenjenost ključnih destinacij. Soočajo se tudi z nizko in omejeno rastjo kakovostnih kapacitet, močno odvisnostjo od tujih trgov, upadom domačega povpraševanja in demografskimi izzivi. »Julijske Alpe imajo med vsemi turističnimi regijami najvišjo starost prebivalcev, najslabši naravni prirast in najmanjši delež delovno aktivnega prebivalstva ter največji delež počitniških stanovanj, kar pomeni, da ni avtohtonega prebivalstva.« Vzhodni del Gorenjske je po besedah Petra Vesenjaka turistično manj razvit, ima še neizkoriščene potenciale, vendar manj demografskih izzivov. Sodelovanje regij po njegovem mnenju lahko prinese novo priložnost za nadaljnji razvoj. Kot je pojasnil, gre za oblikovanje ustrezno kakovostne ponudbe z dovolj visoko dodano vrednostjo, ki lahko zagotovi dovolj visoke plače zaposlenim v turizmu in podjetnikom dovolj motivacije za vlaganje v turistično dejavnost.

Brez olepšavanja

Za omizjem razvojnega foruma, ki je sledil povabilu k odkriti izmenjavi mnenj, so bili Martin Jezeršek, direktor Jezeršek gostinstva, Jure Repanšek, direktor podjetja Alpinia, ki v Bohinju vodi prenovo dotrajanih hotelov, Polona Virnik Karničar s Šenkove domačije na Jezerskem, Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojne agencije Ragor, in direktor Turizma Bled Blaž Veber.

Bled se promovira kot podoba raja in ta vizualizacija, je dejal Veber, je privedla do tega, da so se turistični tokovi in ponudba temu podredili, kar ustvarja kratkoročne obiske. »Ni sluha o dodani vrednosti. Zato se bo treba vprašati, kako priti iz podobe raja v doživetje raja.« Kot je dodal, bo to temelj njihove nove 20-letne strategije razvoja turizma, s katero si postavljajo cilj, da Bled postane alpski center regeneracije.

Jure Repanšek je v razpravi poudaril, da mora turizem postati motor lokalnega gospodarstva, kar pomeni več lokalne hrane, izdelkov in storitev v namestitvenih objektih, restavracijah in v sklopu doživetij. Polona Virnik Karničar, ki je spregovorila o praksi samooskrbe, predlaga več spodbud za hribovske kmetije, manj subvencij zgolj glede na velikost površin in več podpore lokalni pridelavi hrane.

Direktorica Ragorja Eva Štravs Podlogar med ključnimi izzivi gorenjskega turizma vidi pomanjkanje kadrov, potrebo po sodelovanju in zaupanje med deležniki. V tem času na Gorenjskem poteka več privatnih investicij v turizem v vrednosti do pet milijonov evrov, je poudarila, hkrati pa, razen v Podčetrtku, ni večjih državnih investicij v turistične objekte. Po mnenju Martina Jezerška država ni dober upravljavec turističnih kapacitet – hotele bi morala dati v upravljanje mednarodnim in regionalnim verigam ter lokalnim družinskim ponudnikom, državni denar pa usmerjati v infrastrukturo, kot so ceste, železnice in žičnice.

V izmenjavo izkušenj in stališč se je vključil tudi blejski župan Anton Mežan. V luči debate o infrastrukturi je opozoril na problem dolgotrajnih postopkov pri spremembah oziroma sprejemanju občinskih prostorskih načrtov. Darja Radić z Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled pa je v predstavitvi svojega pogleda poudarila, da ključ razvoja ni gradnja novih kapacitet, ampak novih doživetij, s katerimi se bo ustvarjala dodana vrednost. »Razvijati moramo takšen turizem, da bomo domačini od njega dobro živeli. Torej potrebujemo dobre produkte, ki jih bodo delali naši ljudje in s katerimi bodo naši ljudje zaslužili.«

Direktor BSC Kranj Jure Meglič, zadovoljen, da je dogodek povezal različne akterje, je razpravo sklenil z mislijo, naj v turizmu ne obvelja, da več kot delaš, manj imaš. Na prihodnjem Gorenjskem razvojnem forumu je napovedal obravnavo razvoja podeželja.