Poleg bank in hranilnic ponujajo potrošniška posojila tudi druge finančne ustanove. / Foto: Nik Bertoncelj
Poleg bank in hranilnic ponujajo potrošniška posojila tudi druge finančne ustanove. / Foto: Nik Bertoncelj
V zadnjih letih se tudi v Sloveniji uveljavlja ponudba nebančnih potrošniških kreditov, to je ponudba kreditov, ki jih ne ponujajo banke, ampak druge finančne ustanove. Za potrošnike so tovrstni krediti mamljivi zato, ker jim omogočajo hiter dostop do manjših zneskov posojila, po elektronski poti oziroma brez obiska poslovalnice in brez dolgotrajnega preverjanja njihove kreditne sposobnosti.
V Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo potrošnike, da naj v izogib morebitnim neprijetnim presenečenjem še pred sklenitvijo pogodbe o najemu nebančnega kredita temeljito preverijo vse stroške, povezane s kreditom, in posojilne pogoje. Kolikšna je dejanska cena takšnega kredita, najbolje pokaže efektivna obrestna mera, ki poleg obresti vključuje še druge stroške, pri tem pa je pomembno, da primerjajo med seboj le enake zneske kreditov in ročnosti. Pomembno je tudi, da ponudbo nebančnih kreditov primerjajo z bančnimi, tudi pri bančnih posojilih pa morajo poleg obresti upoštevati še druge stroške, ki nastanejo s sklenitvijo kredita. Potrošniki naj torej pred odločitvijo za zadolževanje preverijo efektivno obrestno mero tako bančnih kot nebančnih kreditov in se potlej odločijo za najugodnejšo.
Med bančnimi in nebančnimi krediti je še ena pomembna razlika. Medtem ko so banke pri opravljanju storitev potrošniškega kreditiranja pod nadzorom Banke Slovenije, so ponudniki nebančnih kreditov pod nadzorom ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Posojilojemalec lahko na spletni strani ministrstva preveri, ali ima ponudnik nebančnih kreditov dovoljenje za potrošniško kreditiranje; morebitno nepravilnost pa lahko prijavi na tržni inšpektorat.
Hitra odobritev posojila ni vedno prednost, saj lahko vodi v impulzivne nakupe brez temeljite presoje zmožnosti odplačevanja posojila, še opozarjajo v zvezi potrošnikov in dodajajo, da odločitev za zadolževanje vedno zahteva tehten premislek.