Tudi letos izredni poseg med jelene

Kranj – Ministrstvo je z odločbo podaljšalo lovno dobo za nekatere starostne in spolne kategorije jelenjadi. Po uredbi je lov na teleta moškega in ženskega spola dovoljen od 1. septembra do 31. januarja, ministrstvo pa z odločbo dovoljuje upravljavcem lovišč letos tudi lov med 1. februarjem in 31. marcem ter med 1. in 31. avgustom. Lov na junice in lanščake je po uredbi dovoljen med 1. julijem in 31. januarjem, dovoljenje za izredni poseg pa ga letos omogoča tudi med 1. februarjem in 30. junijem. Lov na jelene, stare več kot dve leti in starejše, je dovoljen od 16. avgusta do 31. decembra, ministrstvo pa z odločbo podaljšuje lovno dobo in omogoča letos lov tudi med 1. januarjem in 28. februarjem. Za lov na košute, stare več kot dve leti in starejše, je z uredbo predpisana lovna doba od 1. septembra do 31. decembra, na podlagi odločbe bo lov letos možen tudi med 1. in 31. avgustom. Upravljavci lovišč v osrednjem območju populacije navadnega jelena, kamor sodijo lovišča Bled, Jelovica - Ribno, Nomenj - Gorjuše, Bohinjska Bistrica, Sorica, Železnici, Selca, Kranjska Gora, Dovje, Tržič, Storžič, Jezersko in lovišče s posebnim namenom Kozorog Kamnik, bodo pri izrednem poseganju v populacijo navadnega jelena lahko v slabših svetlobnih pogojih v času od ene ure pred začetkom navtične zore do ene ure po koncu navtičnega mraka uporabili umetne vire svetlobe. Izredni poseg je dovoljen le z individualnim lovom na območjih, kjer jelenjad povzroča večjo škodo na kmetijskih kulturah, v gozdovih z lupljenjem debel in v sestojih, ki jih lastniki že obnavljajo ali so predvideni za obnovo in je mladje toliko poškodovano, da je onemogočeno naravno pomlajevanje.

Ministrstvo je izdalo odločbo na podlagi vloge Območnega združenja upravljavcev lovišč Gorenjskega lovskoupravljavskega območja. V združenju ugotavljajo, da se upravljavci lovišč v zadnjih letih kljub velikemu prizadevanju lovcev in intenzivnemu lovu ubadajo z velikimi težavami pri realizaciji načrtovanega odstrela jelenjadi. Jelenjad je namreč zaradi dnevnih in nočnih aktivnosti ljudi v naravnem okolju vse bolj podvržena stresnim situacijam in se zato vse bolj globoko pomika v gozdove, od koder se vrača na pasišča šele pozno zvečer. Posledice vsakodnevnega stresa se kažejo v vse večji poškodovanosti gozdnega mladja, lupljenju gozdnega drevja in škodah na kmetijskih zemljiščih.