Suša zaznamuje letošnji pridelek krompirja

Lahovče – Na poskusnem polju v Lahovčah so si strokovnjaki in pridelovalci tudi letos ogledali stanje nasadov v okviru tradicionalnega Dneva krompirja. Medtem ko je bila lanska glavna tema krompirjeva plesen, je letošnje leto v znamenju vse hujše suše, pomanjkanja padavin in ekstremnih temperatur, ki močno vplivajo na razvoj in kakovost pridelka.

Kot je pojasnil dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije, se razmere letos močno razlikujejo od lanskih: »Lani je bilo v tem času veliko padavin, kar je povzročilo pravo katastrofo s krompirjevo plesnijo. Letos pa smo ob koncu maja sicer zaznali prve primarne okužbe, a ker suša ni primerna za razvoj plesni, so jo kmetje zlahka obvladali z običajnim škropljenjem.«

Slabi pogoji za rast

Zaradi izjemno mokrega aprila je bila letošnja setev zamaknjena za vsaj dva tedna. »Krompir smo začeli saditi šele konec aprila, saj prej zaradi razmočenih tal ni bilo mogoče. Kmalu zatem smo prešli v sušo, kar je za Gorenjsko skorajda ponovitev katastrofalnega leta 2022, ko dalj časa dežja praktično ni bilo,« je dejal. Sušni stres nastopa ravno v obdobju najintenzivnejše rasti krompirja. Posledično bodo gomolji manjši, to pa bo vplivalo tudi na količino pridelka. »Ob takih pogojih krompir preprosto ne raste več. Če se stanje ne izboljša, lahko pride celo do 90-odstotnega izpada pridelka,« je opozoril Dolničar.

Razmere se po Sloveniji sicer razlikujejo. Na Štajerskem in v Prekmurju so bili nasadi deležni nekaj dežja, zato tam o suši za zdaj še ne govorijo. Povsem drugače je na Gorenjskem, kjer poleg pomanjkanja padavin krompir močno obremenjujejo visoke temperature. »Krompir ne prenese vročine. Vse, kar preseže 30 stopinj Celzija, je zanj stresno, idealno pa bi bilo, da temperature ne presežejo 27 stopinj Celzija. Če že so visoke dnevne temperature, so vsaj hladnejše noči pomembne za regeneracijo. Letos pa nočne temperature ne padejo pod 20 stopinj Celzija, kar so najslabši možni pogoji,« je pojasnil.

Namakanje je nujno

Ob tem je dodal, da brez namakanja letos ni mogoče pričakovati dobrih rezultatov. Medtem ko večina manjših pridelovalcev nima možnosti za namakanje in se srečujejo s slabimi obeti, so tisti, ki imajo nameščen namakalni sistem, tega začeli uporabljati že pred časom. »Za normalno rast krompirja je običajno dovolj okoli 30 litrov padavin na kvadratni meter na teden, ob višjih temperaturah še nekoliko več. Toda ključno je, da se zaliva redno in dosledno, sicer učinka ni.«

Kljub suši so nekatere težave letos manj izrazite. »Koloradski hrošč se je pojavil, a smo ga z osnovnim škropljenjem zlahka omejili, prav tako ni zaznati prisotnosti strun. Smo pa na eni sorti opazili črno listno pegavost,« je povedal Dolničar in dodal, da je slaba kakovost uvoženega semena – predvsem iz Nemčije – letos še dodatno otežila že tako zahtevno pridelovalno sezono.

Če bo suša vztrajala, pričakujejo porast cen krompirja. »Upamo, da bodo pozne sorte čim bolje prestale sušo. A jasno je, da smo v kmetijstvu dobesedno tovarna na prostem – vse je odvisno od vremena,« je poudaril Dolničar. V Sloveniji je krompir posejan na približno tri tisoč hektarjih površin. Večino predstavljajo manjši pridelovalci krompirja, vendar je tudi med 10 in 15 večjih kmetij, ki obdelujejo med 50 in 80 hektarjev.

Na Dnevu krompirja so se obiskovalci poleg aktualnih izzivov pri pridelavi krompirja seznanili tudi z novimi sortami in križanci, si ogledali poskusna polja, semenske nasade, program žlahtnjenja krompirja ter prikaz hitrosti polnjenja gomoljev.