Suša bo oklestila pridelke

Polica – Semenarska hiša RWA Slovenija – Agrosaat in Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Kranj sta v sodelovanju s Poličarjevo kmetijo minuli torek na Polici pri Naklem izvedla tradicionalni, že 25. Dan polja. Agrosaatova predstavnica Tina Dinghauser je v uvodu izrazila hvaležnost Viktorju in Andreji Jagodic s Poličarjeve kmetije za četrtstoletno sodelovanje, nato pa so si udeleženci ogledali poskusno polje s šestimi sortami ozimnega žita (ječmena, pšenice in tritikale), osmimi sortami krompirja in sedmimi sortami koruze za silažo. Sorte v poskusu sta predstavili Tina Dinghauser in njena sodelavka Petra Marko, o pridelovalnih razmerah pa je spregovorila Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo na KGZ Kranj.

»Pridelki bodo zaradi junijske suše zagotovo manjši. Na Gorenjskem nismo imeli padavin že od 8. junija, ob zelo visokih temperaturah pa tla še dodatno izsušujejo močni vetrovi. Tu so še vse rastline v fazah rasti in razvoja, in če v tleh ni vode, ne pomaga nič, tudi gnojenje ne. Posledično so rastline nižje in manjšega obsega, zato od njih ne moremo pričakovati maksimalnih pridelkov,« je razložila Kalanova in dodala, da večjih težav z boleznimi za zdaj ni bilo, so pa ponekod zaznali škodljivce.

Največ skrbi zaradi krompirja

Ogled so začeli v nasadih krompirja, zaradi katerega so pridelovalci ta čas večinoma najbolj zaskrbljeni. Kot je pojasnila Kalanova, ima krompir letos zaradi obilice spomladanskih padavin slabše razvite koreninske sisteme. Sušne razmere so ustavile rast. »Na zelo zbitih, strukturno slabih tleh zgodnje sorte že zorijo, pozne sorte pa bodo še malo počakale. Krompir je precej robustna rastlina in se zna potem, ko pridejo padavine, če je cima še zelena, obrasti. To pa je nevarno, ker začne pristavljati dodatne gomoljčke, kar prispeva k večjemu deležu drobnejših gomoljev in pokanju gomoljev.« Pridelovalci so se ponekod srečali s koloradskim hroščem, ki so ga zatrli. S krompirjevo plesnijo ni večjih težav, Kalanova pa pričakuje, da jih bo več povzročila črna listna pegavost.

Pri koruzi tudi težave s sovkami

Koruza bi ta čas morala najbolj intenzivno rasti, zato bo zaradi suše manjša, kar se bo odrazilo tudi na končnih pridelkih. »Okoli 15. do 20. julija se koruza na naših območjih večinoma metliči, se pravi zaključuje svojo višino. Če bi bila suša ekstremno huda, bi koruza verjetno nehala rasti in niti ne bi oblikovala storžev, a mislim oz. upam, da tega ne bomo doživeli,« je dejala Kalanova. Povedala je tudi, da so pri koruzi po dolgih letih imeli težave s sovkami in da je škropljenje treba opraviti v nočnem času in z veliko količino vode.

Ječmen že žanjejo

Žita bodo predčasno dozorela; žetve ječmenov so se ponekod na Gorenjskem že začele. Če se bo vroče in suho vreme nadaljevalo, Kalanova pričakuje, da bosta verjetno tudi pšenica in tritikala prisilno zoreli. »Zrna bodo drobnejša, kvaliteta sicer ne bo slabša, kar se tiče pekovskih lastnosti pri pšenicah, so pa pridelki zaradi nizke hektolitrske teže precej nižji.«

Kalanova opaža, da ekstremne razmere vodijo v trajnostne oblike kmetovanja. »Treba bo bolj upoštevati kolobar, vanj umeščati tudi določene kulture, ki so jih kmetje morda tudi zaradi intenziviranja pridelave malo opustili, npr. stročnice, ki imajo globoke koreninske sisteme in puščajo organsko snov v tleh.« Omenila je tudi prednosti hlevskega gnoja, ki je dobrodošel predvsem pri ohranjanju strukture tal in zadrževanju vlage. »Na kmetijah že opažajo, koliko bolj vitalne so rastline tam, kjer je v kolobarju tudi hlevski gnoj.«

Namakanje vse bolj pomembno

V luči čedalje pogostejših suš je Kalanova poudarila, da bo treba bolj razmišljati o namakanju, ki rastlinam omogoči, da ostanejo vitalne do prihoda padavin. Kmetom svetuje, naj se povežejo med seboj s ciljem, da na zaokroženi površini oblikujejo skupni manjši namakalni sistem, saj so individualne rešitve predrage. »Zainteresiranim kmetom smo za nasvete na voljo tudi svetovalne službe. Sodelovanje je pomembno, tudi z lokalno skupnostjo. Skupaj bomo verjetno lažje prepričali politiko, da je to potrebno, da bomo lahko še naprej pridelovali hrano na naših poljih,« je dejala Marija Kalan in dodala, da sta trenutno na Gorenjskem dva začeta projekta namakanja. Kranjska občina namakalni sistem načrtuje na območju Žabnice, šenčurska pa v vaseh Trboje, Žerjavka in Prebačevo.

Udeleženci so se seznanili tudi z Agrosaatovimi »agroinovacijami«, med drugim s sodobno rešitvijo za vremensko prilagojeno upravljanje kmetije, ki je ta čas še v fazi testiranja pri Agrosaatovih zaposlenih, in z novo digitalno platformo Agrility harvest za satelitsko spremljanje koruze in planiranje najboljšega časa žetve. »To smo začeli lani, letos pa brezplačno nudimo vsem pridelovalcem, ki imajo našo koruzo Limagrain,« je pojasnila Tina Dinghauser.