So krave na planinski paši lahko tudi nevarne

Kranj – V kroniki odmevnih poletnih dogodkov najdemo tudi zapise o dogodkih na planinskih pašnikih, kjer naj bi krave med pašo napadle pohodnike. Najnovejši zapis je iz sredine julija iz osrednje Avstrije, kjer so krave na planini ob jezeru Giglach poteptale pohodnico s psom in ji povzročile hude telesne poškodbe. Še hujši primer je iz lanskega poletja, takrat je čreda krav v avstrijskem kraju Bad Hofgastein ubila domačinko, ki se je ravno na svoj rojstni dan sprehajala s hčerkama in dvema majhnima psoma.

Tudi v Gorenjskem glasu smo v preteklosti že poročali o podobnih, a manj tragičnih dogodkih z gorenjskih planinskih pašnikov. Tako naj bi julija 2011 skupina krav na poti proti Krnici napadla planinko s psom na povodcu. Krave so jo podrle, jo poškodovale po glavi, vendar poškodbe na srečo niso bile hujše. Podoben »incident« se je zgodil junija 2014, takrat so tri krave na planini Jezerca na Krvavcu napadle pohodnico in njenega psa ter ji poškodovale rebra. V pašni skupnosti so tedaj povedali, da so krave s telički tako reagirale zaradi psa, ki predstavlja zanje enako nevarnost kot volk. Najnovejši dogodek je iz predlanskega septembra, takrat so krave na Veliki planini napadle dva obiskovalca, ki pa na srečo razen nekaj bušk in prestrašenosti nista občutila hujših posledic.

Goveda instinktivno bežijo od nevarnosti

Na vprašanje, kdaj krave postanejo napadalne in nevarne za ljudi, izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali, pojasnjuje, da je govedo v naravi plen, kar pomeni, da instinktivno beži stran od nevarnosti. Temu ima prilagojena čutila, med drugim očesna zrkla s širokim vidnim kotom 330 kotnih stopinj, kar mu omogoča, da pravočasno zazna potencialnega plenilca, hkrati pa zaradi tega vidi nekoliko zamegljeno oziroma nejasno. Slabše razločuje tudi nekatere barve, ima pa izostren sluh, pri čemer ga motijo predvsem visokofrekvenčni in kovinski zvoki, kot so vpitje, dretje, tolčenje po kovinski ograji …

V nevarnosti se medsebojno ščitijo

Kot dodaja dr. Podpečan, so goveda čredne živali, kar pomeni, da v nevarnosti poskušajo ščititi druga drugo. Če nimajo možnosti, da se umaknejo z begom, dominantne živali poskušajo zaščititi druge. Običajno se mladiči umaknejo za svoje matere, dominantni samci in samice pa se z glavami in rogovjem obrnejo proti nevarnosti. Govedo je na pašnikih sicer mirno in praviloma socializirano, potencialno nevarne so lahko vodilne živali in matere z mladiči, če se počutijo ogrožene oziroma izzvane. V primeru, da jim sledijo psi ali da jih psi kako drugače ogrožajo, se posamezne živali lahko obrnejo proti psu in njegovemu lastniku. Pse namreč zaznavajo kot plenilce, zato je pomembno, da so na povodcu, in če je le možno, stran od pašnih površin.

Pohodniki naj prilagodijo svoje obnašanje

»Pašniki so ograjene travnate površine, namenjene kmetijski dejavnosti, in so praviloma v zasebni lasti ali v lasti (najemu) agrarnih skupnosti. Če čeznje potekajo planinske poti, naj se pohodniki ne glede na to, ali so na ograjah opozorilne table ali ne, zavedajo, da vstopajo v življenjski prostor pašnih živali in morajo temu primerno tudi prilagoditi svoje obnašanje. To pomeni, da hodijo v tišini, imajo psa na povodcu, goveda ne kličejo, ga ne vabijo ali krmijo in se na pašni površini ne zadržujejo po nepotrebnem,« opozarja dr. Podpečan.

Krave lahko zaznajo psa kot grožnjo

V upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (uprava) poudarjajo, da so planinski pašniki pomembni za rejo živali, pri tem pa je zaradi varnosti ljudi in zaščite zdravja živali treba upoštevati določena pravila. Tako rejci kot pohodniki morajo spoštovati biovarnostne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja nalezljivih bolezni med živalmi. V upravi zato svetujejo pohodnikom, da imajo psa na povodcu, saj ga krave lahko zaznajo kot grožnjo ali se odzovejo obrambno, kar lahko vodi v nevarne situacije. Pohodniki naj se ne približujejo živalim, še zlasti ne teličkom. Krave so namreč zaščitniške in lahko napadejo, če presodijo, da je njihov mladič ogrožen. Pohodnikom še svetujejo, da naj ne hranijo živali na paši in ne odlagajo ostankov hrane na pašnik, ne vstopajo v ograjene prostore brez dovoljenja, se mirno in počasi umaknejo, če opazijo, da so živali vznemirjene, upoštevajo vse označbe na pašnikih …