Gospodar Štefan, partnerica Aleksandra ter trije otroci – Maša ter dvojčka Luka in Jakob (na sliki), poleg njih živita na kmetiji še Štefanova starša – mama Marija in oče Štefan. / Foto: Cveto Zaplotnik
Skrbni lastnik gozda in uspešni podjetnik
Štefan Tompa iz Spodnje Luše je lani prejel priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda na kranjskem gozdnogospodarskem območju, uspeva pa tudi kot podjetnik, saj gozdarske in komunalne nadgradnje traktorjev prodaja v dvanajst držav na svetu.
Spodnja Luša – Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je lani priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda dobil 37-letni Štefan Tompa, gospodar na hribovski kmetiji v Spodnji Luši, v zaselku Rantovše. Kmetija obsega štirideset hektarjev gozda in približno deset hektarjev kmetijskih zemljišč.
Ko beseda nanese na gozd in gozdarstvo, se Štefan razgovori, že iz pripovedovanja je čutiti, da mu gozdovi veliko pomenijo in da rad opravlja gozdarska dela. »Gozdovi so v enem kosu, razprostirajo se okrog domačije na nadmorski višini od šeststo do osemsto metrov. Vsi so v strmini, v grapah, in na precej plazovitem območju,« pravi in dodaja, da so gozdove zaradi zagotavljanja varnosti pri delu dobro odprli z gozdnimi cestami in vlakami. Večino vlak je zgradil že oče, Štefan zdaj nadaljuje njegovo delo in večinoma sam, z lastno gradbeno mehanizacijo gradi posamezne odseke novih vlak in posodablja obstoječe. Po podatkih zavoda za gozdove je v zadnjih petih letih tudi s pomočjo sredstev iz programa razvoja podeželja zgradil 1,2 kilometra novih vlak in jih še 1,8 kilometra posodobil. »Pri rekonstrukciji obstoječih vlak ni le razširil, ampak jih je speljal bolj zložno in na njih zgradil lesene kašte za prehod preko grap,« pojasnjuje vodja železnikarske krajevne enote zavoda za gozdove Boštjan Škrlep, ki si sicer zelo prizadeva za izvedbo protierozijskih ukrepov v gozdovih. V sodelovanju z zavodom za gozdove je Štefan predlani in lani v hudourniški grapi zgradil dve prečni pregradi in vzdolžno kašto, to je tri od skupno desetih takšnih objektov, ki so predvideni v vsej grapi. »S takšnimi objekti upočasnimo hudournike, ublažimo erozijo in zagotovimo stabilnost vlak,« pravi Škrlep in poudarja: »Če bi probleme z vodo uredili že v gozdovih oziroma v grapah, bi bilo tudi zunaj gozdov z vodo manj težav.«
Gozdove na kmetiji so prizadele številne ujme. Štefanov oče, prav tako Štefan, se še dobro spominja žleda, ki jim je 1985. leta uničil dobrih šest hektarjev gozda, od tega tri četrtine bukovega. Takrat so iz gozda »izvlekli« okoli 2500 kubičnih metrov hlodovine in goli, samo iz ostankov, ki jih niso mogli prodati, so naredili več kot tristo »kubikov« drv. Manj kot deset let kasneje je žled spet prizadel gozdove, večinoma smreko. »Vso noč je pokalo, zjutraj se je oče ob pogledu na gozd zjokal,« pripoveduje Štefan. Takrat so »nasekali« okoli petsto kubičnih metrov lesa, od tega je bilo kar 150 »kubikov« tanjšega od 15 centimetrov. Potlej so doživeli še nekaj poplav, ki so jim poškodovale predvsem gozdne prometnice in povzročile usade.
Dva zaporedna žledoloma z veliko količino poškodovanega in oslabelega drevja sta ustvarila tudi dobre pogoje za razmnoževanje lubadarja. Od takrat se redno pojavlja, vsako leto posekajo od 100 do 150 »kubikov« lubadark. Količina bi bila še večja, če ne bi gozdov redno pregledovali in ob odkritju žarišč tudi hitro ukrepali.
Štefan daje velik poudarek tudi obnovi, negi in varstvu gozdov. V zadnjih petih letih je posadil 1050 sadik gozdnega drevja in vse zaščitil s tricojem, precej tudi s količki. V tem času je izvedel obžetev na skupno 1,35 hektara površine, naredil nego na več kot enem hektarju letvenjaka, razredčil 0,65 hektarja drogovnjaka … Razjezi ga, ko vidi v gozdu od jelenjadi poškodovane sadike gozdnega drevja in poškodbe v mlajših sestojih, a doslej škode še nikdar ni prijavil.
V najboljših časih so na kmetiji redili tudi od 20 do 25 goved, vendar so rejo zaradi razvoja podjetništva in pomanjkanja časa postopoma opustili. Zadnje govedo so dali iz hleva pred štirimi leti, toda tudi potlej košnje travnikov niso opustili. »Še vedno jih kosimo, le da seno prodamo. Če tega ne bi počeli, bi se v nekaj letih zarasli. Tega si ne želimo, že zaradi spoštovanja do prednikov, ki so se zelo trudili, da so jih ohranjali pred zaraščanjem,« pravi Štefan in dodaja, da bodo na kmetijo verjetno še letos naselili govedo pasme dexter. To je nezahtevno govedo, zunaj na prostem je lahko poleti in pozimi, njegovo meso pa je zelo cenjeno.
Štefan pa ni le skrben gospodar gozda, ampak tudi uspešen v podjetništvu, ki jim je glavni vir prihodka. V podjetju Protrac, vodi ga Štefanova partnerica Aleksandra, izdelujejo gozdarsko in komunalno nadgradnjo traktorjev Valtra, John Deere in Fendt, doma in v svetu so se uveljavili z blagovno znamko Pro Jernač. Nadgradnje, ki jih sami razvijajo in izdelujejo, prodajajo v dvanajst držav, med drugim v Avstralijo in na Novo Zelandijo. Zaposlujejo deset delavcev, pomagajo si tudi s podizvajalci.
