Skrajšani delovnik

Ljubljana – Vlada je aktivirala shemo, namenjeno podjetjem, ki začasno ne morejo zagotavljati zadostnega obsega dela. Velja za delodajalce v panogah proizvodnje oblačil, proizvodnje usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov iz drugih materialov, papirja in izdelkov iz papirja, tiskarstva in razmnoževanja posnetih nosilcev zapisa, proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin, kovinskih izdelkov (razen strojev in naprav), proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic, drugih vozil in plovil ter pohištva. »To so panoge, pri katerih smo zaznali, da se naročila zmanjšujejo,« je pojasnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec in dodal, da ne gre za odziv na dolgotrajen trend slabšanja poslovanja, temveč upad naročil v zadnjem letu zaradi okoliščin, kot so napovedi ameriških carin, usihajoči izvozni trgi.

V shemo lahko vstopi podjetje, ki najmanj 30 odstotkom delavcev mesečno ne more zagotavljati 90 odstotkov dela, pri čemer je eden od pogojev, da ne sme biti v postopku likvidacije ali stečaja. Predhodno se mora o obsegu in trajanju dela s skrajšanim delovnim časom ter številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, posvetovati s sindikati ali svetom delavcev. Če teh ni, mora zaposlene pred sprejetjem odločitve obvestiti na običajen način. Skrajšani delovni čas lahko odredi za od pet do dvajset ur tedensko in za ta del uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, in sicer 60 odstotkov izplačanega nadomestila brez prispevkov delodajalca.

Vlada po treh mesecih načrtuje analizo, kako se je ukrep obnesel, in na podlagi rezultatov presojo o morebitnem podaljšanju. Delavci imajo v času skrajšanega delovnega časa pravico in dolžnost vključitve v usposabljanje in izobraževanje. Kot je še pojasnil minister, je shema namenjena tudi krepitvi kompetenc oziroma nadgradnji spretnosti zaposlenih.

Ključno za zaposlenost in konkurenčnost

Podlago za aktiviranje sheme predstavlja junija sprejet zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so se za ukrep zavzemali že nekaj časa, menijo, da je v aktualnih razmerah, ko se nekatera podjetja že mesece soočajo z nižjo industrijsko proizvodnjo, manjšimi izvoznimi količinami in povečanim tveganjem selitve proizvodnje v tujino, podpora države pri financiranju stroškov dela ključna za ohranitev konkurenčnosti in zaposlenosti. »Gospodarska zbornica Slovenije pozdravlja odločitev vlade o sprejemu sheme skrajšanega delovnega časa, saj gre za nujen ukrep za podjetja in zaposlene v dejavnostih, kjer se razmere na izvoznih trgih zaostrujejo. Sprejeta rešitev bo prizadetim podjetjem in zaposlenim omogočila ohraniti delovna mesta do obdobja, ko se ciklično spet povečajo naročila, hkrati pa bo ublažila pritisk na trg dela v industrijah, ki jih najbolj bremenijo upad naročil in negotovi obeti na mednarodnih trgih,« se je na odločitev vlade odzvala direktorica zbornice Vesna Nahtigal. Vseeno pa na zbornici obžalujejo, so še poudarili, da v ukrep niso bile vključene še nekatere druge skupine dejavnosti.

Nekateri ob petkih doma

V nekaterih družbah Skupine Sij, med njimi je tudi Sij Acroni, so skrajšan delovni čas (ali čakanje na delo do šest dni na mesec) vpeljali že pred aktivacijo sheme. Po sprejemu sklepa na vladi so nam povedali, da je v panogi proizvodnje kovin subvencioniranje skrajšanega delovnega časa smiseln in dobrodošel ukrep, ki bo poleg ostalih, lastnih ukrepov, pomagal premagovati zgodovinsko težke poslovne okoliščine, s katerimi se srečujejo že več kot leto dni.

Zahtevnim razmeram so minuli mesec prilagodili obseg dela tudi ponekod v Domelu. »Zaradi nižjih naročil v mesecu novembru in decembru ter povečanih zalog smo se odločili za zmanjšan obseg proizvodnje na določenih proizvodnih programih. Tako smo uvedli t. i. nedelovne petke za proizvodnjo v tovarni Reteče in del montaže v Železnikih. V tovarnah Trata1 in Trata2 ter Na Plavžu poteka delo v normalnem obsegu. Ker imamo zaposleni v povprečju še relativno veliko ur v fondu in neporabljenega letnega dopusta, smo se odločili, da bomo izkoristili najprej te rezerve, če pa tega ni več, smo zaposlene napotili na čakanje na delo. Zaradi pomembnosti ohranjanja zaposlenosti se nismo odločili za prekinjanje oziroma ne podaljševanje pogodb za določen čas.« Kot je še pojasnil predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar, gre za kratkotrajne ukrepe, ki se z decembrom zaključijo. »Za prve tri mesece prihodnjega leta proizvodni plani kažejo na polno zaposlitev s trenutno ekipo v proizvodnji, nadaljevanje leta pa trenutno temelji na napovedih in ocenah naših kupcev, ki ostajajo previdni in negotovi.«