Razvojni model se je izpel

Ljubljana – Lestvica konkurenčnosti, ki jo objavlja švicarski Inštitut za razvoj menedžmenta, položaj držav opredeljuje z gospodarsko uspešnostjo, vladno in poslovno učinkovitostjo ter infrastrukturo. Skupna ocena temelji na upoštevanju 262 kazalnikov, pri čemer dve tretjini predstavljajo statistični podatki (predvsem za preteklo leto), preostali del pa rezultati ankete med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij, ki jo v Sloveniji s podporo agencije Spirit izvajata Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Direktor IER dr. Damjan Kavaš je letošnjo uvrstitev Slovenije – ohranitev 46. mesta, tokrat med 69 državami, lani med 67 – glede na padanje v preteklih letih in zahtevne razmere ocenil kot pozitivno novico, vse bolj pa po njegovih besedah postaja očitno, da se je obstoječi razvojni model izpel. »Rezultati letošnje raziskave znova kažejo, da imamo trdne temelje v družbenem okolju, izobraževalnem sistemu in mednarodni trgovinski vpetosti. Za dolgoročno izboljšanje položaja Slovenije pa bodo potrebni usklajeni in ambiciozni ukrepi gospodarske politike, usmerjeni v povečanje produktivnosti, večje investicije v znanje, raziskave in razvoj, učinkovitejše javne storitve ter večjo stabilnost in predvidljivost poslovnega okolja.«

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so ocenili, da ohranitev položaja potrjuje stabilnost slovenskega gospodarstva v mednarodnem okolju, in napovedali, da bodo še naprej aktivno delovali za izboljšanje konkurenčnosti. »Naše aktivnosti so usmerjene v spodbujanje podjetništva, internacionalizacije in prehoda v zeleno, digitalno in inovativno gospodarstvo.« Po njihovem mnenju bo ključno, da svoje prednosti nadgradimo z usmerjenimi ukrepi za dvig dodane vrednosti, spodbujanje inovativnosti ter krepitev podjetniškega okolja.

Kje smo napredovali, kje zdrsnili

Najbolj konkurenčni so Švica, Singapur in Hongkong; sledijo Danska, Združeni arabski emirati, Tajvan, Irska, Švedska, Katar, Nizozemska. »Med vodilnimi desetimi državami je večina manjših držav, kar pomeni, da so pogoji za visoko uvrstitev odvisni predvsem od domačih okoliščin, na katere vplivajo države same,« je lestvico komentiral glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc ter dodal, da stanje najbolje odražajo dejavnosti, ki so izvozno konkurenčne, pri čemer je poudaril predelovalne dejavnosti.

V odzivu GZS in drugih gospodarskih organizacij, ki sestavljajo Gospodarski krog, je pojasnil tudi uvrstitev Slovenije na posameznih področjih. K temu, da smo ohranili 37. mesto pri gospodarski uspešnosti, so pripomogli rast zaposlenosti in kupne moči prebivalstva ter boljša ocena odpornosti na gospodarske cikle. Napredovanje so medtem zavirali nizka rast BDP, padec investicij in gradbeništva ter nizke mednarodne investicije. Pri infrastrukturi smo dve mesti nižje kot lani (na 39. mestu) – zaradi slabšanja kibernetske varnosti, pomanjkljivosti zakonodaje za podporo in razvoj tehnologij in financiranja visokotehnološkega razvoja. Tudi kakovost zračnega prometa je šibka, stroški elektrike za industrijske uporabnike so visoki, dostop do kvalificiranih inženirjev in podpornega (tehničnega) osebja je omejen, raziskovalna oprema je zastarela, je naštel Ivanc. Pri vladni učinkovitosti, kjer smo prav tako zdrsnili za dve mesti (na 48. mesto), so se po njegovih navedbah odrazile večja nevarnost davčnih utaj, nestimulativna davčna politika ter ocena o šibki vzdržnosti pokojninskega sistema in učinkovitosti upravljanja javnih financ. Tudi pri poslovni zakonodaji smo se poslabšali, na drugi strani pa smo imeli nižji javnofinančni primanjkljaj ter višji indeks doseganja ciljev trajnostnega razvoja in demokracije. Pri poslovni učinkovitosti je Slovenija za dve mesti napredovala (na 55. mesto) – zaradi dviga produktivnosti in učinkovitosti ter večje odzivnosti podjetij na priložnosti v okolju. Šibka plat si bili percepcija menedžerjev glede odnosov in vrednot, slabo razumevanje potreb za ekonomske reforme in slab dostop do usposobljenih tujih zaposlenih.

Okrepiti, pospešiti, povečati

V Gospodarskem krogu poudarjajo, da je 46. mesto najnižja uvrstitev Slovenije v zadnjih petih letih in da bomo brez koraka naprej prihodnje leto še nazadovali. Pozivajo k ukrepom za večjo inovativnost, hitrejšo digitalno in zeleno preobrazbo, davčno razbremenitev dela, odpravo birokratskih ovir ter boljše upravljanje javnih storitev. Ključni so tudi zagon kapitalskega trga, privabljanje tujih investicij in stabilno zakonodajno okolje, potrebna je dolgoročna strategija za dvig konkurenčnosti, nadgradnja pokojninskega sistema ter boljše upravljanje domačega kapitala, so našteli.

Izzive, na katere moramo odgovoriti, so predstavili tudi sodelujoči pri raziskavi. Bistveno bo treba okrepiti investicije podjetniškega sektorja, saj precej zaostajamo pri investicijah v neoprijemljivi kapital – izdelke intelektualne lastnine, usposabljanje zaposlenih in organizacijo oziroma inovacije poslovnih procesov, so pojasnili. Rezultati tudi kažejo, da bo treba pospešiti digitalni prehod v podatkovno podprto poslovanje mikro, malih in srednje velikih podjetij, povečati učinkovitost inovacij, predvsem okrepiti sodelovanje med raziskovalnimi institucijami in podjetji pri razvoju in komercializaciji novih tehnologij, povečati sredstva za raziskave in razvoj ... Za institucionalno konkurenčnost bo po navedbah raziskovalcev nujno povečati učinkovitost in kakovost javnih storitev, zmanjšati breme birokracije ter zagotoviti predvidljivost poslovnega okolja in zakonodaje. Poleg tega bo treba pospešiti uvajanje ukrepov na trgu dela, ki bodo odgovorili na neugodne demografske spremembe, ter krepiti človeški kapital v podjetjih, predvsem z vidika izboljšanja motivacije zaposlenih in lažjega dostopa do usposobljene delovne sile, kar je povezano tudi z ukrepi za davčno razbremenitev dela. Na tem področju so relevantni problemi tudi beg možganov, predvsem mladih, visoko usposobljenih iskalcev zaposlitve, prilagajanje izobraževalnega sistema vrednotam konkurenčnega gospodarstva, predvsem pa tudi pospešitev zelenega prehoda, kjer zaostajamo pri številnih vidikih, so pojasnili.