Različno za storitve in posojila

Ljubljana – Lani je strošek košarice plačilnih storitev, ki odraža plačilne navade tipičnega komitenta, na letni ravni v povprečju znašal 74,12 evra, kar je nekoliko več kot leto prej (skoraj štiri evre). Ob tem v Banki Slovenije opažajo, da razpon med najcenejšo in najdražjo ponudbo košarice ostaja zelo velik, in sicer 47,40 evra. Kot so pojasnili, je primerjava, v katero so vključili pakete, ki so na voljo novim in/ali obstoječim komitentom, pokazala, da strošek plačilnih storitev sega od 50,28 evra do 97,68 evra.

V redni letni analizi so primerjali tudi oglaševane efektivne obrestne mere (EOM) v posameznih bankah in hranilnicah. Te so bile nekoliko nižje kot v letu 2024, razlike med ponudbami bank pa ostajajo relativno velike. Pri potrošniškem posojilu povprečna EOM znaša 6,91 odstotka (predlani je bila 7,58 odstotka). Razpon med ponudbo najcenejše in najdražje banke sega od 5,61 odstotka do 9,21 odstotka, kar v stroških financiranja v času odplačila posojila znaša približno 1.090 evrov. Pri stanovanjskem posojilu je povprečna EOM 3,38 odstotka (v letu 2024 3,57 odstotka); pri najcenejši ponudbi je znašala 2,95 odstotka, pri najdražji 3,67 odstotka, kar pri odplačilu pomeni skoraj 7.000 evrov razlike.

Pri izračunih so uporabili povprečne zneske posojil za preteklo leto: 16.000 evrov za potrošniška in 103.000 evrov za stanovanjska ter ročnost štiri leta za prva in 17 let za stanovanjska posojila. Pri obeh vrstah so izbrali nespremenljivo obrestno mero, saj, so pojasnili, je bilo lani z njo sklenjenih več kot 99 odstotkov novoodobrenih potrošniških posojil in več kot 89 odstotkov stanovanjskih. Tam, kjer je bilo mogoče, so predpostavili, da gre za obstoječega uporabnika banke oziroma hranilnice. Pri stanovanjskih posojilih so kot obliko zavarovanja upoštevali hipoteko.

Nadomestilo nespremenjeno

Ob analizi so se v Banki Slovenije tudi odločili, da zgornja meja mesečnega nadomestila, ki ga banke ali hranilnice lahko zaračunajo potrošniku za zagotavljanje osnovnega plačilnega računa, ostane 4,90 evra oziroma 1,47 evra za upravičence do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Nespremenjena je tako že od junija 2020, so poudarili in dodali, da je osnovni plačilni račun namenjen tudi lažjemu dostopu ranljivih skupin do osnovnih plačilnih storitev. Potrošnik lahko odprtje tovrstnega računa zahteva pri katerikoli banki ali hranilnici.