Promet s stanovanjskimi nepremičninami se je povečal

Ljubljana – Geodetska uprava RS (Gurs) ugotavlja, da je v letošnjem prvem polletju prišlo do obrata trenda upadanja prometa s stanovanjskimi nepremičninami in zemljišči. Po njeni oceni je bilo prodanih več kot 4400 stanovanj in okoli 2800 hiš. Skupno je bilo glede na še začasne podatke o evidentiranih poslih z nepremičninami sklenjenih več kot 15 tisoč kupoprodajnih pogodb v vrednosti, ki presega 1,6 milijarde evrov.

Število kupoprodaj stanovanj se je v primerjavi drugim polletjem 2024 povečalo za več kot 30 odstotkov, hiš pa za okoli 20 odstotkov. Prodaja zazidljivih zemljišč glede na oceno, da jih je bilo blizu 2700, medtem kaže od 15- do 20-odstotno rast v primerjavi s predhodnim polletjem. Izrazito povečanje števila transakcij po treh letih stalnega upadanja je bilo po navedbah Gursa nekoliko nepričakovano. »Očitno je to posledica povečanega plačilno sposobnega povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, na katero je vplival predvsem občuten padec fiksnih obrestnih mer za stanovanjske kredite, ki smo mu bili priča od polovice prejšnjega leta naprej. Deloma sta vplivali tudi visoka stopnja zaposlenosti in realna rast plač. Šele realizirano število transakcij v drugi polovici letošnjega leta bo pokazalo, ali je bilo v lanskem letu doseženo dno prometa z nepremičninami ali pa je šlo le za začasno oživitev nepremičninskega trga,« navaja v poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje.

Glede števila kupoprodaj kmetijskih in gozdnih zemljišč na podlagi začasnih podatkov prav tako ugotavlja, da se je trend padanja obrnil, pri poslovnih nepremičninah pa ocenjuje, da je prodaja nekoliko upadla oziroma stagnirala.

V podrobnejšem prikazu prometa s stanovanjskimi nepremičninami Gurs med drugim poroča, da je bilo v Kranju z okolico število transakcij s hišami v primerjavi z drugim polletjem 2024 večje za kar 75 odstotkov, kar predstavlja največji porast med vsemi obravnavanimi analitičnimi območji. Prodaja stanovanj se je na kranjskem območju glede na predhodno polletje povečala za od 15 do 20 odstotkov, prodaja zemljišč za gradnjo pa zmanjšala, in sicer za od 5 do 10 odstotkov v primerjavi z drugo polovico preteklega leta ter za okoli 25 odstotkov v primerjavi s prvim polletjem 2023, kar je v tem obdobju največji padec med obravnavanimi območji.

Novi rekordi cen

Cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo so v prvi polovici leta skoraj povsod po državi ponovno dosegle rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja se je na ravni države prvič povzpela nad 3.000 evrov za kvadratni meter. V Ljubljani je dosegla skoraj 4.900 evrov za kvadratni meter. Po najvišji absolutni in relativni ceni je bilo v prestolnici in hkrati v državi prodano novo stanovanje v večstanovanjski stavbi Schellenburg (skupaj z dvema parkirnima mestoma v skupni garaži), in sicer za 1,9 milijona evrov, kar pomeni približno 12.700 evrov na kvadratni meter uporabne površine, je navedeno v poročilu Gursa. V Ljubljani je bila rast cen stanovanj sicer povprečna (5-odstotna); najvišja je bila v okoliških naseljih, Kranju in Mariboru (okoli 10-odstotna); na pretežno ruralnih območjih je bila podpovprečna.

Ljubljani po višini cen stanovanj sledijo Obala (srednja cena rabljenega stanovanja je znašala 4.760 evra za kvadratni meter), večja naselja v okolici glavnega mesta in takoj za njimi Kranj, kjer je bila srednja cena 3.640 evrov za kvadratni meter. Večina rabljenih stanovanj je bila v Kranju prodana po ceni od 3.200 do 4.200 evrov za kvadratni meter. Srednja cena prodane hiše v Kranju z okolico znaša 318.000 evrov (38.000 evrov več kot leto prej), večina pa se je prodala po ceni med 260.000 in 350.000 evrov.

Rast cen po navedbah Gursa še naprej poganja presežno povpraševanje ob še vedno nezadostni ponudbi stanovanj, ki je posledica pomanjkanja primernih zazidljivih zemljišč v največjih mestih in dolgotrajnih postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj za gradnjo večjih stanovanjskih projektov. Dodatni pritisk na cene nepremičnin pa ustvarja tudi stalna rast gradbenih stroškov. V bližnji prihodnosti – če ne bo večjih gospodarskih ali političnih pretresov – večjih sprememb trendov cen ne pričakuje.