Priporočena sortna lista je pridelovalcem v pomoč pri izbiri sort. / Foto: Cveto Zaplotnik

Priporočena sortna lista je pridelovalcem v pomoč pri izbiri sort. / Foto: Cveto Zaplotnik

Priporočene sorte krompirja

V javni službi za poljedelstvo so pripravili priporočeno sortno listo za krompir, na kateri je štiriindvajset sort krompirja, od tega pet zgodnjih, šest srednje zgodnjih, osem srednje poznih in pet poznih.

Kranj – Kot pojasnjuje strokovni koordinator javne službe dr. Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, želijo s priporočeno sortno listo pomagati pridelovalcem krompirja pri odločanju za nakup sorte, ki je najbolj prilagojena rastnim razmeram v Sloveniji in zahtevam potrošnikov.

V javni službi so na priporočeno listo uvrstili 24 sort, pri tem pa so poleg razširjenosti upoštevali še končni pridelek (pri zgodnjih sortah zgodnji pridelek), stabilnost pridelka, jedilno kakovost in primernost za uporabo, odpornost proti boleznim in škodljivcem, občutljivost za fiziološke napake in tolerantnost na sušo. Sorte so uvrstili na priporočeno listo na podlagi triletnega preskušanja v sortnih preskusih, le tiste, ki so izstopale po posameznih lastnostih, so izjemoma uvrstili na listo po dveh letih preskušanja.

Od zgodnjih sort so na priporočeno listo uvrstili sorte KIS Slavnik, arrow, actrice, colomba in KIS Blegoš, od srednje zgodnjih corte corinna, constance, artemis, ranomi, marabel in twister, od srednje poznih sorte alouette, elland, KIS Kokra, meireska, red fantasy, KIS Mangart, otolia in rudolph, od poznih pa sorte mozart, jelly, KIS Sora, KIS Tamar in levante.

Na priporočeno sortno listo so zaradi pomena sorte za manjše pridelovalce krompirja na vrtovih in za ekološke pridelovalce uvrstili tudi pet sort – alouette, KIS Kokra, levante, otolia in twister, ki so zelo odporne proti krompirjevi plesni. »Kljub temu v praksi svetujemo pridelovalcem na dolgi rok zmeren program škropljenja proti plesni, ki naj ga kombinirajo z zaščito proti črni listni pegavosti,« svetujejo v javni službi in dodajajo: »To pomeni, da majhnim pridelovalcem na vrtovih in ekološkim pridelovalcem ob saditvi odpornih sort ni treba skrbeti za natančno zaščito pred plesnijo, večjim pridelovalcem pa svetujemo od tri do pet škropljenj letno (odvisno od vremenskih razmer) z različnimi kombiniranimi pripravki, ekološkim pa z bakrenimi pripravki, ki jim zagotavljajo zaščito tudi proti črni listni pegavosti, ko je nevarnost okužbe največja.«