Priložnostni kovanci so spominski in zbirateljski

V Banki Slovenije vsako leto izdajo priložnostne kovance, s katerimi zaznamujejo dogodke in obletnice, ki so pomembni za Slovenijo ali imajo širši mednarodni pomen. Tako so v zadnjih letih s priložnostnimi kovanci med drugim zaznamovali 30. obletnico plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, 30. obletnico slovenske državnosti, 300. obletnico Škofjeloškega pasijona, 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, 150. obletnico rojstva Josipa Plemlja, 150. obletnico rojstva Rudolfa Maistra, Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia … Prihodnje leto bodo izdali priložnostne kovance ob 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja in ob Letu pesnika Srečka Kosovela, do 30. septembra letos pa sprejemajo predloge za zaznamovanje dogodkov v letu 2027 in v naslednjih letih.

Priložnostni kovanci so lahko spominski ali zbirateljski, med njimi so precejšnje razlike. Kot pojasnjujejo v Banki Slovenije, s spominskimi kovanci zaznamujejo le en pomemben dogodek v letu, razen v letih, ko države evrskega območja izdajo skupen spominski kovanec. Po dimenziji ter po kemijskih in fizičnih lastnostih so enaki tečajnim kovancem za dva evra, imajo skupno evropsko stran in posebno nacionalno stran z motivom pomembnega dogodka ter so v vseh državah evrskega območja plačilno sredstvo. Z zbirateljskimi kovanci zaznamujejo največ deset dogodkov na leto. Izdelani so iz zlata, srebra ali kovin, ki jih določi vlada, in se od kovancev v obtoku razlikujejo po barvi, premeru in teži. Njihova nominalna vrednost se razlikuje od nominalne vrednosti tečajnih kovancev. Zakonito plačilno sredstvo (po nominalni vrednosti) so le v Sloveniji.

Poleg priložnostnih kovancev izdajajo v Banki Slovenije tudi medalje, ki niso zakonito plačilno sredstvo in imajo le numizmatično vrednost. Doslej so izdali tri medalje: ob 10. obletnici uvedbe tolarja ter ob 20. in 30. obletnici ustanovitve Banke Slovenije.