Gozdnatost na Kranjsko-Sorškem polju je nizka, 25-odstotna, še sedem odstotkov gozdov pa je rezerviranih za različne posege. Slika je simbolična. / Foto: Cveto Zaplotnik
Previdni pri krčitvi ravninskih gozdov
Gozdarji prepoznavajo pomembnost ravninskih gozdov za kmetijsko in urbano krajino, zato so zelo previdni pri njihovem dodatnem krčenju za kmetijsko ali stavbno rabo. Kot ugotavljajo, so gozdovi na ravninah, kot je Kranjsko-Sorško polje, že zdaj močno izkrčeni in razdrobljeni.
Kranj – Svet kranjske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je že ob koncu lanskega leta obravnaval problematiko krčitve gozdov, pri tem pa je dal pobudo kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, da bi v okviru pilotnega projekta preučili možnosti za povečanje kmetijskih zemljišč na račun krčitve gozdov z vzpostavitvijo mejic. Gozdarji in kmetijci so se na to temo »v živo« soočili na seji ob koncu februarju. Kmetijci so predlagali vzpostavitev enega ali dveh poskusnih območij, kjer bi spremljali vplive na okolje in razvoj mejic od zasaditve do polne zaraščenosti, gozdarji – vodja območne enote Martin Umek in njegovi sodelavci – pa so predstavili zakonodajne in okoljske omejitve, ki ne omogočajo izvedbe takšnega predloga.
»Predvsem nas moti, da za potrebe kmetijstva skorajda ni možno skrčiti gozdov, s krčitvijo gozdov za poslovne cone in za infrastrukturne objekte pa ni problemov,« je na seji ugotavljal Metod Jagodic, podpredsednik sveta KGZS-OE Kranj. Gozdarji so pojasnili, da so zaradi okoljske pomembnosti ravninskih gozdov zelo previdni pri dodatnem krčenju teh gozdov najsi bo za kmetijsko ali stavbno rabo. V večini občinskih prostorskih načrtov so krčitve gozdov izjemoma dopustne za gospodarsko javno infrastrukturo in poslovne cone, za kar je izražen večji javni interes, a le ob pogoju, da investitor za izkrčene gozdne površine zagotovi nadomestne ukrepe.
»Med postopki krčitve gozdov za kmetijske namene in umeščanjem poslovnih con v gozdni prostor je ključna razlika,« so pojasnili gozdarji. Po zakonu o gozdovih je za kmetijske namene možnost skrčiti do pol hektarja velike gozdne površine, razen varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, o čemer zavod odloča samostojno in po lastnem preudarku. Umeščanje poslovnih con v prostor poteka v okviru spreminjanja občinskih ali državnih prostorskih načrtov, pri tem pa gre za celovit prostorski postopek, ki med drugim vključuje presojo vplivov na okolje, možnosti kompenzacijskih in omilitvenih ukrepov in celostno tehtanje med različnimi interesi v prostoru. Ob upoštevanju teh okoliščin je po mnenju gozdarjev določene tovrstne krčitve možno smiselno umestiti v prostor, pri individualnih zahtevkih za krčitve pa gre pogosto za parcialne posege, ki ne vključujejo nadomestnih ukrepov in ne obravnavajo širših posledic za skupnost.
Nov prostorski poseg, ki bo na Gorenjskem posegel tako na kmetijska kot gozdna zemljišča, je gradnja železnice. V načrtu sta dva kraka – hitra dvotirna železnica od Stanežič preko Medvod in Škofje Loke do Kranja (Struževega) in enotirna železnica od Ljubljane do brniškega letališča. Član sveta Igor Kuralt, sicer kmet iz Žabnice, je izrazil pomisleke glede načrtovanja železnice čez Sorško polje. Predlagal je, da bi jo umestili ob avtocestni koridor, s čimer bi bolj skoncentrirali tudi obremenitve s hrupom. Svet kranjske območne enote kmetijsko-gozdarske zbornice je po razpravi pozval pristojne, naj gorenjsko železnico umestijo vzdolž obstoječih koridorjev v javni infrastrukturi. Gozdarji so ob tem pojasnili, da pri prostorskem načrtovanju z vsebinami s področja gozdarstva sodeluje ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zavod pri tem sodeluje s strokovnimi podlagami, smernicami in mnenji. Sicer pa se zavzemajo za tak poseg, ki bo čim manj drobil gozdove in čim manj ogrožal njihovo funkcijo, hkrati pa bo omogočal ohranitev biokoridorjev.
Tako kmetijci kot gozdarji si ob prostorskih posegih, ki zahtevajo izgubo kmetijskih in gozdnih zemljišč, prizadevajo zagotoviti nadomestne površine, kar je pogosto velik izziv oziroma to ni mogoče. »Nadomeščanje kmetijskih površin s krčitvami ravninskih gozdov z gozdarskega vidika ni sprejemljivo. Gozdovi na ravninah, kot je Kranjsko-Sorško polje, so že močno izkrčeni in razdrobljeni. Vsak dodatni poseg jih zato bolj prizadene, kot bi jih prizadela enaka krčitev v gozdnatem zaledju,« pojasnjujejo v kranjski enoti zavoda za gozdove, kjer so pred nedavnim tudi izdelali analizo gozdnega prostora na Kranjsko-Sorškem polju. Z analizo so želeli prikazati pomen nižinskih gozdov in spremembo gozdnatosti v zadnjih dveh desetletjih ter primerjati dejansko in namensko rabo prostora, predvsem pa opozoriti na to, da nižinski gozdovi opravljajo tudi vrsto nenadomestljivih ekoloških in socialnih funkcij. Analiza je pokazala na nizko gozdnatost Kranjsko-Sorškega polja, ta je le 25-odstotna, ob tem pa je že zdaj na sedmih odstotkih gozdov umeščena negozdna raba, tako za kmetijske potrebe kot za infrastrukturne posege in spreminjanje v stavbna zemljišča. »Ob upoštevanju državnih prostorskih aktov in uredbe o habitatnih tipih krčitev ravninskih gozdov na Kranjsko-Sorškem polju praviloma ni več možno odobriti,« pojasnjujejo v kranjski območni enoti zavoda za gozdove.
