Pomoč elektrointenzivnim

Ljubljana – Minuli teden je vlada sprejela predlog zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij, ki za to skupino v obdobju do leta 2028 predvideva blaženje visokih stroškov električne energije in hkrati določa zaveze upravičencev k naložbam v razogljičenje in prehodu na čistejše tehnologije. Gre za podjetja, ki imajo visoko dodano vrednost, so zelo pomembna za slovenski izvoz, imajo na tisoče kakovostnih delovnih mest in znanje, a se spopadajo z okrnitvijo svoje konkurenčnosti na evropskem in globalnem trgu, je po seji vlade povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter ob tem poudaril, da je Slovenija med prvimi v Evropski uniji, ki uvaja zakonsko podlago za sistemsko podporo energetsko intenzivni industriji.

Predlog temelji na okviru Evropske komisije za državne pomoči v podporo dogovoru o čisti industriji, s tem da je bil prag letne porabe električne energije posameznega podjetja v usklajevanjih s predstavniki gospodarstva postavljen nižje, kot predvidevajo evropske smernice. Pogoj je tako vsaj 15 gigavatnih ur letno namesto 20, kar omogoča pomoč večjemu številu podjetij, je pojasnil Kumer. Pričakuje, da bo podporo lahko koristilo okoli 40 upravičencev iz najbolj energetsko intenzivnih panog, pri čemer bo med drugim treba izpolnjevati tudi pogoj, da stroški elektrike predstavljajo najmanj pet odstotkov dodane vrednosti podjetja.

Finančna spodbuda bo lahko znašala največ 50 odstotkov stroškov napovedane porabe električne energije, »dodatne varovalke« pa med drugim določajo, da stroški električne energije po prejemu subvencije ne smejo pasti pod 50 odstotkov stroškov, ki bi nastali pri referenčni tržni ceni, ter da povprečni strošek ne sme biti nižji od 50 evrov na megavatno uro. Vsaj polovico prejetih sredstev bodo morali prejemniki nameniti za izvedbo trajnostnih naložb najkasneje v 48 mesecih.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ocenjujejo, da bo letno za podporni mehanizem zagotovljenih okoli 30 milijonov evrov. Višino bo vlada za vsako leto določila glede na tržne razmere, je napovedal minister, ki zeleno luč za izvajanje zakona – poleg državnega zbora mora predlog potrditi Evropska komisija – pričakuje v roku nekaj mesecev, sočasno pa bodo podjetjem že poskušali omogočiti, da dokažejo upravičenost do pomoči.

Izločitveni kriteriji

Na Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bo predlagana shema pomemben korak k zagotavljanju stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja za podjetja iz sektorjev z visoko porabo električne energije. Po mnenju generalne direktorice Vesne Nahtigal bo ukrep delne subvencije cene električne energije marsikje predstavljal »jeziček na tehtnici« in prispeval k temu, da se v Sloveniji ohrani industrija materialov. Poudarili so tudi intenzivno sodelovanje v delovni skupini, ki je pripravljala kriterije za upravičence do pomoči, in napovedali, da bodo sprejeti predlog zakona preučili ter morebitne možne dodatne izboljšave poskušali uskladiti v parlamentarni proceduri.

Prav tako je bila v razprave o shemi podpore vključena Energetska zbornica Slovenije. Kot so pojasnili, so skupaj z drugimi deležniki posebno pozornost namenili zlasti pogojem, ki jih morajo izpolnjevati podjetja. Po njihovih navedbah so bili oblikovani na podlagi konsenza vseh sodelujočih na način, da se zagotavlja skladnost s smernicami Evropske unije in hkrati preprečuje zlorabo oziroma nenamensko porabo pomoči. V odzivu za sprejem sheme na vladi so na energetski zbornici med drugim še zapisali, da predlog zakona omogoča podporo tudi Slovenski industriji jekla (SIJ), ne glede na to, da gre za družbo v težavah, pod pogojem, da takšno rešitev odobri Evropska komisija.

Tudi minister Kumer je dejal, da bo SIJ lahko kandidiral za pomoč, a v jeklarski skupini odgovarjajo, da bi jim sprejeti zakon resda omogočil prijavo, vendar še vedno vsebuje člene z izločitvenimi kriteriji, po katerih njihove družbe ne bi bile upravičene do cenejše električne energije in se zoper negativno odločbo operaterja trga niti ne bi mogle pritožiti. Njihov apel iz odprtega pisma vladi, poslanega pred sejo – da naj v nadaljevanju zakonodajnega postopka zagotovi enake konkurenčne pogoje za vsa elektrointenzivna podjetja –, tako ostaja, pravijo v SIJ. »Zakon v praksi uvaja selektivnost tam, kjer evropske prakse kažejo nasprotno smer, in težko razumemo dodatne omejitve vlade, ki niso povezane s konkurenčnostjo in jih Evropska unija tudi ne pozna niti ne zahteva. Poudarjamo, da je cena električne energije ključni dejavnik naše konkurenčnosti, na kar celotno evropsko jeklarstvo, ne le Skupina SIJ, opozarja že več kot leto dni. Če bi zakon z umikom izločitvenih kriterijev omogočil konkurenčne pogoje na področju nižjih cen energije, bi imela Skupina SIJ v obdobju premikov v globalnem gospodarstvu bistveno večjo možnost pridobivanja naročil. Konkurenčni pogoji pa bi nam pomagali tudi skozi obdobje lastnih strateških sprememb, med katerimi so prestrukturiranje, dogovor o dolgoročni rešitvi refinanciranja in iskanje strateškega partnerja. Če bi Skupina SIJ ostala brez dostopa do mehanizma za spodbujanje konkurenčnosti, bi to pomenilo trajno višje stroške električne energije, a ne le v primerjavi z azijsko konkurenco in s konkurenti v ZDA, ampak tudi v primerjavi z neposrednimi evropskimi konkurenti. Takšen razkorak se ne bi pokazal le v računih za energijo, ampak v nezmožnosti dolgoročnega preživetja sodobnega jeklarskega podjetja, v ogroženosti 3600 delovni mest in široke dobaviteljske verige z več kot 2600 slovenskih podjetij.«

Kot so še pojasnili, možnost prejema spodbude otežuje določilo, da do nje ni upravičeno podjetje, ki izkazuje terjatve iz naslova dolgoročnih ali kratkoročnih finančnih naložb lastnikom gospodarske družbe oziroma lastnikom obvladujoče in odvisnih družb, razen kratkoročnih likvidnostnih aranžmajev po tržnih pogojih. Če gre za skupino družb, pa navedene terjatve ne smejo biti izkazane v razmerju do lastnikov katerekoli družbe v skupini. SIJ ima terjatev do večinskega lastnika, poleg tega skupino bremeni sodni spor s Holdingom Slovenske elektrarne zaradi neplačanih dobav električne energije, kar je v nasprotju s pogojem, da upravičenec do pomoči nima zapadlih in neporavnanih obveznosti iz naslova dobave električne energije, plačila omrežnine in obveznih prispevkov ter s tem povezanih poslov.

Refinanciranje SIJ

V pogovorih za že omenjeno dolgoročno refinanciranje Skupine SIJ, namenjeno zagotovitvi stabilnosti v luči različnih poslovnih izzivov, povezanih z makroekonomskim okoljem, je bil narejen korak naprej. Kot so sporočili v začetku tega tedna, so z nekaterimi ključnimi bankami upnicami in imetniki več kot 85 odstotkov obveznic SIJ8 dosegli načelni dogovor o ključnih pogojih dolgoročne rešitve. Zapadlost omenjenih obveznic, ki bi jih morali poplačati v letošnjem novembru, so v skladu z dogovorom podaljšali do 15. decembra 2028, sprememba pa bo začela veljati ob sklenitvi celostne rešitve.