Obvezno cepljenje drobnice?

Kranj – Slovenija je februarja letos izgubila status države, proste bolezni modrikastega jezika. Takrat je namreč uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju: uprava) potrdila sev bolezni štiri, sredi julija pa še sev osem. Po podatkih uprave so bolezen do 18. avgusta potrdili v 44 živinorejskih obratih – v 31 obratih z drobnico, v 12 z govedom in v enem obratu s kamelidi. Najbolj je razširjena v zahodnem in južnem delu države. Na vprašanje, kakšno je stanje na Gorenjskem, so nam iz uprave odgovorili, da je bil na osnovi kliničnih znakov v ponedeljek, 18. avgusta, postavljen prvi sum na pojav te bolezni na Gorenjskem.

Za prostovoljno cepljenje ni zanimanja

Bolezen modrikastega jezika je nenalezljiva virusna bolezen divjih in domačih prežvekovalcev, od katerih najbolj ogroža ovce in govedo. Od leta 2021 spada med bolezni, za katere države članice Evropske unije lahko izvajajo neobvezne programe izkoreninjenja. Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužbe je preventivno cepljenje, ki zagotavlja imunost še pred začetkom sezone krvosesnih mušic, to je do konca aprila. Uprava je po potrditvi seva štiri naročila cepivo, prejela ga je junija, žal pa je bil interes rejcev za cepljenje majhen in je doslej porabila le nekaj več kot tisoč doz cepiva. Aktivnosti glede dobave cepiva za sev osem izvaja veterinarska zbornica, dobava pa je odvisna od izkazanega interesa rejcev. Ker za prostovoljno cepljenje med rejci ni velikega zanimanja, v upravi glede na klinično sliko, še zlasti pri drobnici, preučujejo možnost uvedbe obveznega cepljenja drobnice proti sevom tri, štiri in osem, ki se trenutno pojavljajo na območju Evropske unije. S tem bi zaščitili rejo drobnice pred gospodarsko škodo in zagotovili obstoj avtohtonih pasem.

Pomoč rejcem pri obvladovanju bolezni

V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so pozvali pristojne ustanove v državi, da rejcem zagotovijo ustrezno cepivo proti bolezni in da jim delno povrnejo stroške nabave cepiva in repelentov. Pričakujejo tudi, da bodo rejci zaradi višje sile upravičeni do finančne podpore za dobrobit živali na paši in v primeru poginov avtohtonih pasem. Rejcem svetujejo, da preventivno cepijo živali proti ugotovljenima serotipoma bolezni 4 in 8 in si s tem zagotovijo možnosti za premik živali, trgovanje in izvoz. Pomembno je tudi, da izvajajo biovarnostne ukrepe, svetujejo pa jim tudi zaščito živali z insekticidi in repelenti pred napadi krvosesnih mušic, ki širijo virus bolezni, in da v kritičnih obdobjih umaknejo živali s pašnikov.

Bolezen povzroča gospodarsko škodo

Bolezen ni nevarna za ljudi, mleko in meso sta varna za uživanje, povzroča pa veliko gospodarsko škodo, ki se kaže v večji smrtnosti, večjem številu splavov, zmanjšani plodnosti, manjši prireji mleka, oteženem gibanju in omejitvah pri trgovanju. Najbolj značilni znaki bolezni so povišana telesna temperatura, izcedek iz smrčka in slinjenje, pordele očesne veznice, oteklina sluznice ustnic, dlesni, brezzobe plošče in jezika ter razjede po ustni votlini in smrčku, včasih tudi po vimenu.