Obrestovanje potrošniških in stanovanjskih posojil

Slovenske banke beležijo v primerjavi z bankami na evrskem območju nadpovprečno kreditno aktivnost. Največji delež k rasti prispevajo posojila gospodinjstvom, med katerimi prevladujejo stanovanjska in potrošniška posojila. Medletna rast potrošniških posojil je aprila letos v Sloveniji znašala 9,1 odstotka in na evrskem območju 5,3 odstotka, rast stanovanjskih posojil pa v Sloveniji 10 odstotkov in na evrskem območju 2,9 odstotka.

Po podatkih Banke Slovenije je obrestna mera pri novoodobrenih stanovanjskih posojilih, sklenjenih s fiksno obrestno mero, aprila letos na evrskem območju znašala 3,4 odstotka, v Sloveniji pa 3 odstotke. Kot kaže primerjava, je bila do začetka lanskega leta obrestna mera na evrskem območju nižja kot v Sloveniji, odtlej pa je na evrskem območju vseskozi čez tri odstotke, v Sloveniji pa večinoma pod tri odstotke. Podobno je pri potrošniških posojilih, do decembra 2022 je bila obrestna mera na evrskem območju nižja kot v Sloveniji, odtlej pa je višja. Aprila letos je na evrskem območju znašala 7,7 odstotka, v Sloveniji pa 5,7 odstotka. Višje obrestne mere za posojila na evrskem območju so tudi posledice boljšega obrestovanja depozitov. Pri depozitih, sklenjenih za obdobje do enega leta, je aprila letos obrestna mera na evrskem območju znašala 1,9 odstotka in v Sloveniji 0,8 odstotka, pri vezavah za več kot eno leto pa 2,3 oziroma 1,7 odstotka.

Med bankami v Sloveniji so glede obrestnih mer za potrošniška in stanovanjska posojila precejšnje razlike. Po aktualnih podatkih finančnega primerjalnika obrestuj.si pri najetju 20.000 evrov potrošniškega posojila za pet let znaša obrestna mera za komitente od 4,40 do 6,05 odstotka, efektivna obrestna mera, ki vključuje še druge stroške kreditiranja, pa od 4,95 do 8,88 odstotka. Pri najetju 180.000 evrov stanovanjskega posojila za obdobje 20 let znaša obrestna mera od 3,15 do 3,80 odstotka, efektivna obrestna mera pa od 3,26 do 3,89 odstotka.