Ob cvetenju kazalo na boljšo letino

Mošnje – »Vse sadje še ni obrano. Pričakujemo okrog šeststo ton pridelka, kar je povprečna letina, a vsekakor bistveno boljša kot lani, ko smo pridelali vsega dve­sto ton sadja. Spomladansko cvetenje je obetalo še boljšo letino,« je dejala vodja sadovnjaka Tatjana Zupan in poudarila, da je bilo letos za pridelavo sadja dokaj zahtevno leto.

Spomladi je bila pozeba, ki je prizadela predvsem nekatere bolj občutljive sorte jablan, posledica tega so bili s sadjem slabše obloženi deli krošenj. Toča jim je letos prizanesla, sicer pa so že pred leti štiri in pol hektarja nasada zaščitili z mrežami proti toči. Zgodnje sorte je prizadela poletna suša, zato je bilo sadje teh sort nekoliko drobnejše. Z boleznimi in škodljivci niso imeli večjih težav, tudi v ekološkem nasadu ne. Nekaj problemov so imeli s hruševim ožigom, ki je najbolj prizadel nasad jablan sorte pinova, a so okužene veje in poganjke izrezali in uničili. V septembru in oktobru jim je življenje najbolj grenilo deževje, zaradi katerega je potekalo obiranje sadja počasneje kot običajno. Pri obiranju delavcem sadovnjaka pomagajo tudi zunanji obiralci, vseh imajo od dvajset do petindvajset, večinoma so to stalni sodelavci, nekaj je tudi novih. »Doslej smo obrali približno tri petine vsega sadja, a da bi obiranje lahko dokončali, bi potrebovali en mesec lepega vremena,« je ob koncu oktobra dejala Tatjana Zupan in ob tem dodala, da sorta jabolk fuji še ni dozorela in jo bodo lahko začeli obirati šele novembra.

Tudi pri orehih je bila letos letina slabša, kot je kazalo ob spomladanskem cvetenju, a jim je nato pozeba občutno zmanjšala pričakovani pridelek.

Nasad Resje, ki sodi pod okrilje Kmetijsko-gozdarske zadruge (KGZ) Sava Lesce, je največji sadovnjak na Gorenjskem. Obsega trideset hektarjev površin, od tega ga je bilo letos v rodnosti okrog dvajset hektarjev. Večino predstavlja nasad jablan desetih različnih sort, poldrugi hektar je ekološkega nasada s tremi različnimi sortami jablan, še 2,5 hektarja je nasada orehov. Sadovnjak postopoma obnavljajo, spomladi so z lastnimi sredstvi obnovili poldrugi hektar nasada in ga zasadili s sorto jablan gala, še letos jeseni bodo poskušali pri drevesih namestiti oporo.

Kot je dejala Tajana Zupan, sicer tudi predsednica Sadjarskega društva Gorenjske, je bilo podobno kot v Resju letos tudi drugje v Sloveniji. Spomladi je sadno drevje dobro cvetelo in obetalo obilno letino, vendar so potlej na količino in kakovost pridelka vplivali pozeba, suša, ki je upočasnila debeljenje sadežev, in deževje, ki je povzročilo zgodnje odpadanje plodov. Tudi v ljubiteljskih sadovnjakih so si ob izdatnem spomladanskem cvetenju obetali boljšo letino, kot je potlej dejansko bila. Svoje je naredila pozeba, veliko sadja je predčasno popadalo z drevja, zaradi neugodnega vremena je bilo več bolezni in škodljivcev.

Po napovedi statističnega urada, ki temelji na podatkih iz 5. septembra, se letos v Sloveniji obeta dobra letina jabolk in hrušk. Povprečni pridelek jabolk v intenzivnih sadovnjakih naj bi znašal 28,6 tone na hektar in naj bi bil za četrtino večji od desetletnega povprečja, povprečni pridelek hrušk pa predvidoma 19,3 tone na hektar, kar naj bi bilo skoraj dve petini več od desetletnega povprečja.