Zveza lastnikov gozdov zagovarja aktivno gospodarjenje z gozdovi. / Foto: Tina Dokl
Zveza lastnikov gozdov zagovarja aktivno gospodarjenje z gozdovi. / Foto: Tina Dokl
O lastnikih ne brez lastnikov
Zveza lastnikov gozdov Slovenije je v dvajsetih letih postala glasna zagovornica aktivnega gospodarjenja z gozdovi in pomembna sogovornica pri oblikovanju gozdarske politike.
Kranj – Letos mineva dvajset let od ustanovitve Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ki danes prek več kot dvajsetih društev povezuje čez tri tisoč zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji. S širšega gorenjskega območja so v zvezo včlanjeni: Društvo lastnikov gozdov Gorenjske, Strojni krožek Bled, Solastniška skupnost Planinca Begunje ter društvi lastnikov gozdov Kupljenik in Tisa Domžale.
Zveza je v dvajsetih letih postala pomembna zagovornica aktivnega gospodarjenja z gozdovi in aktivna sogovornica pri oblikovanju gozdarske politike. Sodelovala je pri snovanju vseh ključnih sprememb gozdarske zakonodaje, preprečila nekatere nepremišljene odločitve, ki bi lastnikom oteževale gospodarjenje z gozdovi, in utrdila načelo, da se o lastnikih ne odloča brez njih. Kot je ob jubileju zveze dejal novi predsednik Rok Sedminek, jih veliko izzivov čaka tudi v prihodnosti, glavni so: podnebne spremembe, vse pogostejše ujme in s tem tudi večje potrebe po bolj negovanih in odpornih gozdovih, vse večji pritisk obiskovalcev na gozdni prostor, premajhna izkoriščenost lesa in lesne biomase kot domačega obnovljivega vira, sprejetje boljših zakonodajnih rešitev, potreba po večji zaščiti lastnine, zmanjšanje škode po divjadi …
V Sloveniji je 79 odstotkov gozdov v zasebni lasti, vseh lastnikov je okoli 400 tisoč, vsak pa ima povprečno tri hektarje veliko posest. »Ob tako velikem številu lastnikov je za strokovno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi nujno povezovanje lastnikov,« je dejal Jože Mori, eden od ustanoviteljev zveze in njen častni član, ki se zavzema tudi za večjo sledljivost lesa in za drugačno davčno obravnavo finančnih podpor, ki jih lastniki prejemajo za sanacijo gozdov po ujmah in za obnovo poškodovanih gozdov. V razmerah, ko se gozdovi vse bolj starajo in postajajo vse manj odporni, v zvezi poudarjajo pomen aktivnega gospodarjenja z gozdovi, še posebej pa poudarjajo, da lastniki gozdov razpolagajo z veliko zalogo lesa kot kakovostnega domačega in cenovno dostopnega energenta.