Dušična gnojila / Foto: Cveto Zaplotnik

V kmetijsko-gozdarski zbornici opozarjajo, da motnje pri dobavi dušičnih gnojil predstavljajo resno tveganje za stabilnost kmetijske pridelave. / Foto: Cveto Zaplotnik

Negotova dobava gnojil

V kmetijsko-gozdarski zbornici opozarjajo, da uveljavitev ukrepov za uvoznike ogljično intenzivnega blaga lahko povzroči motnje pri oskrbi z dušičnimi gnojili.

Kranj – Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je naslovila na predsednika vlade Roberta Goloba in ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušić poziv k takojšnjemu ukrepanju zaradi občutnega zmanjšanja uvoza dušičnih gnojil po začetku izvajanja mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah – CBAM.

Zalog manj kot za polovico potreb

Mitja Vodnjov, direktor Loške zadruge, je dejal, da doslej pri dobavi dušičnih gnojil ne zaznavajo bistvenih odstopanj v primerjavi s prejšnjimi leti in
da bo še najbolj na porabo gnojil (in tudi krmil) vplivala občutno nižja odkupna cena mleka.

Dušična gnojila predstavljajo v Evropski uniji (EU) 46 odstotkov celotne porabe gnojil, pri tem pa si več kot 30 odstotkov potrebne količine zagotovijo z uvozom. Po uradnih podatkih Evropske komisije je januarja letos uvoz dušičnih gnojil v EU znašal le 179.877 ton, kar je 80 odstotkov manj kot v enakem lanskem mesecu. Posledice manjšega uvoza gnojil v EU se že kažejo na terenu, po podatkih zbornice trenutne zaloge gnojil pokrivajo le približno od 45 do 50 odstotkov potreb za letošnjo letino, posredno pa ogrožajo tudi letino v prihodnjem letu. Na zaostrovanje razmer na trgu kažejo tudi cene gnojil, te so bile januarja letos približno za četrtino višje od povprečja predlanskega leta. Podražitev gnojil bo vplivala tudi na porast vhodnih stroškov, saj gnojila predstavljajo od 15 do 30 odstotkov vseh stroškov pridelave.

Vlada naj spremlja razmere in ukrepa

Zbornica zahteva od vlade, da se javno opredeli do nastalih razmer in da oceni vpliv ukrepa Evropske unije na slovensko kmetijstvo. Zahteva tudi, da Slovenija na ravni EU začne postopke za začasno zadržanje ali prilagoditev izvajanja CBAM za gnojila, pripravi nacionalne interventne ukrepe, vključno z možnostjo uvedbe državne pomoči, vzpostavi sprotno spremljanje zalog dušičnih gnojil in zagotovi pravočasno ukrepanje.

V kmetijsko-gozdarski zbornici so ob tem dodatno zaskrbljeni, ker kmetje v Sloveniji že več let zapored zaradi visokih cen energentov, porasta pridelovalnih stroškov in negotovosti na trgu zmanjšujejo porabo dušičnih gnojil in nimajo več velikih rezerv za prilagoditev na sedanje razmere. Zmanjšanje dostopnosti gnojil zato pomeni realno tveganje za zmanjšanje pridelave hrane, poslabšanje ekonomskega položaja kmetij, povečanje uvozne odvisnosti in zmanjšanje prehranske varnosti države.

Predlagajo enoletno odpravo carin

Velik del kmetijskih zadrug, ki so članice Zadružne zveze Slovenije, za zdaj ne občuti težav, saj so gnojila nabavile že jeseni. Posamezne zadruge poročajo o zamudah pri dobavi, o čakalnih vrstah pri proizvajalcih in o zviševanju cen, ob tem pa poudarjajo, da bodo težave nastale v prihodnje, če se bo uvoz gnojil zaostril.

Evropska komisija se je na nezadovoljstvo evropskih kmetov odzvala s predlogom, po katerem bi začasno, za eno leto odpravili carine na uvoz omejenih količin (kvot) nekaterih najpomembnejših dušičnih gnojil in surovin za njihovo izdelavo (amonijaka in sečnine) iz vseh tretjih držav, razen iz Rusije in Belorusije. Za uvoz nad kvotami naj bi veljale standardne carine. Že decembra je komisija predlagala začasno izvzetje gnojil iz evropskega mehanizma za dodatno uvozno dajatev na izdelke z visokim ogljičnim odtisom (CBAM), če bi to zahtevale razmere na trgu.

Kaj je ukrep CBAM

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) je eden glavnih ukrepov, s katerim naj bi Evropska unija zagotovila skladnost svojih politik s podnebnimi cilji, to je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 in doseganje ničelnih neto emisij do leta 2050. Mehanizem je po poteku prehodnega obdobja, ki je bilo namenjeno poročanju in zbiranju podatkov o uvozu CBAM blaga – cementa, železa, jekla, aluminija, gnojil, električne energije in vodika v Evropsko unijo, začel uradno veljati 1. januarja letos, s tem pa so začele veljati tudi polne finančne obveznosti za uvoznike ogljično intenzivnega CBAM blaga.