Nova direktorica zadruge Simona Gaber / Foto: Primož Pičulin
Nova direktorica zadruge Simona Gaber / Foto: Primož Pičulin
Medvoška zadruga ima novo direktorico
Z letošnjim prvim januarjem je vodenje Kmetijske zadruge Medvode prevzela Simona Gaber. Zadruga je tudi lani poslovala pozitivno, ob tem pa je kmetom izplačala tudi superrabat in zaposlenim nagrado.
Medvode – Milan Sobočan, ki je bil direktor zadruge 21 let, se je ob koncu lanskega leta upokojil, na direktorskem mestu ga je z letošnjim 1. januarjem zamenjala Simona Gaber, po izobrazbi univerzitetna diplomirana ekonomistka, ki je v medvoški zadrugi sicer zaposlena že od leta 2001. Nova direktorica se je zadružnikom prvič predstavila na nedavnem občnem zboru, na katerem so sprejeli poročila o lanskem poslovanju zadruge, poslovni načrt za letos ter spremenjena zadružna pravila.
Kot sta po zboru povedala predsednik zadruge Janez Šušteršič in direktorica Simona Gaber, je zadruga lani poslovala uspešno, s 13.940 evrov dobička, ob tem pa je kmetom izplačala skupno 21 tisoč evrov superrabata in zaposlenim nagrado. Na podlagi članske izkaznice, s pomočjo katere beležijo vse nakupe članov v zadružnih trgovinah, je superrabat prejelo kar 85 odstotkov članov. Skupni prihodki zadruge so presegli 16 milijonov evrov in so bili za tri odstotke nižji kot leto prej. Prihodki so se najbolj zmanjšali pri odkupu goved, teh so lani odkupili 3593, kar je bilo 495 ali 12 odstotkov manj kot leto prej. Na nižji odkup živine je najbolj vplivala suša v letu 2022. Kmetje so takrat zaradi pomanjkanja krme prodali tudi precej plemenske živine, posledica tega je bila lani bistveno manjša ponudba živine na trgu. Ob vsem slabem je bilo tudi nekaj dobrega: zaradi manjše ponudbe živine se je nekoliko popravila odkupna cena. Zadruga je mlado pitano govedo prodajala slovenskim kupcem, večino krav pa v tujino. S shemo Izbrana kakovost Slovenija, v katero so vključeni zadružniki, nimajo najboljših izkušenj, saj ugotavljajo, da je z njo veliko administrativnega dela in s tem tudi več stroškov, pozitivnih učinkov pa malo.
Odkup surovega mleka je znašal nekaj več kot enajst milijonov litrov in je bil malenkostno manjši kot leto prej, prodali pa so ga Ljubljanskim mlekarnam in preko Govedorejskega poslovnega združenja v Italijo. Povprečna odkupna cena za kmete je bila malenkost višja kot leto prej, a je med letom počasi naraščala in je ob koncu leta znašala skoraj 51 centov za liter ali štiri cente več kot decembra predlani. Število kmetij, ki oddajajo mleko, se je ustalilo, lani je zadruga odkupovala mleko od 62 kmetij.
Največ prihodkov (36 odstotkov) je zadruga ustvarila z maloprodajo, v kateri so še povečali ponudbo lokalnih prehranskih izdelkov; struktura prodaje pa se je izrazito nagnila v korist »ljubiteljskemu« programu. V tranzitu so količinsko prodali približno enako količino krmil, žit in energentov, a je bil zaslužek predvsem zaradi nižjih cen krmnih surovin manjši kot leto prej.
V zadrugi lani ni bilo večjih investicij pa tudi letos jih ne načrtujejo. »To še ne pomeni, da nimamo načrtov, imamo jih, a so v mirovanju, ker za izvedbo niso izpolnjeni prostorski in infrastrukturni pogoji,« je dejal predsednik Janez Šušteršič in dodal, da si zelo prizadevajo medsebojno povezati stavbo Železnine in stavbo, kjer sta trgovina in uprava zadruge, a je to povezano s prestavitvijo občinske ceste. S povezavo stavb bi dobili dodatne prostore in združili prodajalni.