Lubadar se še ni umiril

Kranj, Bled – Lastniki gozdov so lani iz sanitarnih razlogov posekali 2,09 milijona kubičnih metrov gozdnega drevja, kar je predstavljalo kar 45 odstotkov celotnega poseka. Največ sanitarnega poseka je bilo zaradi vetrolomov (42 odstotkov) in lubadarja (35 odstotkov). Lubadar se je prekomerno razmnožil v podrtih in poškodovanih drevesih smreke, ki so jih prizadele naravne ujme, od tod pa se je razširil še v zdrave sestoje. Zavod za gozdove je zato marca letos pozval lastnike, da izvedejo varstvena dela v skladu z odločbami. Lastniki gozdov so do sredine maja na podlagi teh odločb posekali že več kot 320 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega približno štiri petine iglavcev. V večini primerov so spoštovali rok za izvedbo del in s tem pomembno prispevali k omejevanju širjenja lubadarja. Izkušnje namreč kažejo, da sta pravočasna sečnja in odvoz v ujmah poškodovanih ali z lubadarjem napadenih dreves iz gozda najučinkovitejša ukrepa za zatiranje lubadarja.

Bled: zdaj bolj ugodno kot pred leti

In kako je z lubadarjem na Gorenjskem? Kot ugotavlja Lucija Odar iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je stanje v gozdovih zadnja štiri leta glede na obsežno gradacijo v obdobju 2016–2020 občutno boljše, saj je letni posek lubadark ostal pod mejo sto tisoč kubičnih metrov. Za upad številčnosti je več razlogov: na najbolj neprimernih rastiščih za smreko so drevesa že posekana in je na razpolago manj gostiteljskih dreves za lubadarja, bistveno se je skrajšal odzivni čas pri poseku in spravilu napadenih dreves, verjetno pa gre tudi za naravni upad številčnosti lubadarja.

Na blejskem gozdnogospodarskem območju so lani posekali 74.666 kubičnih metrov od lubadarja napadenega lesa, leto prej pa 97.314 »kubikov. Letos so zaradi lubadarja odkazali za posek 12.126 kubičnih metrov drevja, lastniki pa so doslej posekali 14.129 kubičnih metrov, v kar je vštet tudi del že lani odkazanih dreves. Letos spomladi so zaznali več manjših žarišč, ki so jih lastniki gozdov večinoma že sanirali ali sanacija še poteka. »Da bi tudi v poletnih mesecih uspešno omejevali širjenje lubadarja, je ključno, da sanacija napadenih dreves poteka hitro,« pravi Lucija Odar in dodaja: »Če nam bo v pomoč tudi vreme – z rednimi padavinami, brez dolgotrajne suše, ekstremne vročine ali večjih motenj, kot so vetrolomi, pričakujemo, da se bo obseg sanitarnega poseka zaradi lubadarja tudi letos zmanjšal.«

Kranj: ključne bodo razmere čez poletje

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju se je problematika glede lubadarja v zadnjem desetlet­ju močno zaostrila. Po obdobju rekordne namnožitve podlubnikov, zlasti osmerozobega smrekovega lubadarja, v obdobju 2015–2017 in manjšem zmanjšanju v letih 2018–2021 je v izjemno vročem in suhem letu 2022 spet prišlo do čezmerne namnožitve, še zlasti v ravninskih smrekovih gozdovih na območju Kranjskega polja. Čezmerna namnožitev se je nadaljevala tudi predlani in lani, ko so lastniki vsako leto zaradi lubadarja posekali več kot 120 tisoč kubičnih metrov drevja. Kot navaja Martin Umek, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je bila to v znani zgodovini gozdov na kranjskem gozdnogospodarskem območju največja namnožitev lubadarja, ki so jo povzročile visoke temperature in suša.

Na območju so letos do 22. maja odkazali za posek že skoraj deset tisoč kubičnih metrov lubadark, lani v enakem obdobju pa nekaj manj kot 21 tisoč »kubikov«. Kakšni so obeti za letos? »Napovedi so zelo nehvaležne, saj je napad lubadarja veliko odvisen od vremenskih razmer čez poletje. Ker je bilo lubadarja lani veliko, lahko tudi letos pričakujemo veliko poškodovanih dreves smreke. Nekaj upanja, da se bodo razmere postopno umirile, pa daje to, da je bil lani jeseni napad nekoliko manjši. Trenutno so vremenske razmere dokaj ugodne, a ključne bodo razmere čez poletje. Že dva tedna ekstremne vročine s sušo lahko razmere obrneta na glavo, velik vpliv pa imajo lahko tudi morebitni poletni vetrolomi.«

Poziv lastnikom, naj pregledujejo gozdove

V zavodu za gozdove pozivajo lastnike gozdov, da še naprej nadzirajo zdravstveno stanje svojih gozdov. Če odkrijejo po vetrolomu poškodovana drevesa, lubadarke ali podrte smreke, naj o tem najprej obvestijo lokalno pristojnega revirnega gozdarja, nato pa se čim prej lotijo poseka. Smreke, ki jih je že lani napadel lubadar, lahko prepoznajo po odpadanju skorje in iglic in po rjavkasto obarvani krošnji, na novo napadena drevesa pa po rjavkastem prahu – črvini na skorji oziroma koreničniku ter po smoli na deblih.

Lastniki gozdov se na večjih ogolelih površinah lahko lotijo obnove gozda tudi s sajenjem sadik. O tem naj se posvetujejo z revirnim gozdarjem, ki jim bo predstavil možne ukrepe (sajenje sadik, nega mladovja, zaščita sadik pred divjadjo) in tudi načine sofinanciranja. Za te ukrepe je letos iz državnih in evropskih virov namenjenih okrog pet milijonov evrov, kar je največ doslej.