Zadnji podatki, ki jih je o poslovanju družb v lanskem letu pred nedavnim objavil Ajpes, kažejo, da je slovensko in z njim tudi gorenjsko gospodarstvo v minulem letu uspešno kljubovalo številnim pretresom.
Po prihodkih gorenjsko gospodarstvo predstavlja 6,8-odstotni delež na ravni države, medtem ko k neto čistemu dobičku prispeva skoraj desetino celotne vrednosti. Prihodki gorenjskih družb so v zadnjih petih letih zrasli z dobrih sedmih na skoraj deset milijard evrov, neto čisti dobiček pa se je s 323 milijonov okrepil na skoraj 580 milijonov evrov. Prihodki so se lani realno povečali za 10 odstotkov, neto čisti dobiček celo za 26 odstotkov, kar predstavlja enega najboljših rezultatov med vsemi regijami. Pri tem smo na Gorenjskem povečali število zaposlenih in ohranili dodano vrednost na zaposlenega. Kazalniki bi bili še boljši, če jih ne bi pristrigla visoka inflacija, ki se je lani medletno gibala blizu ali celo nad desetimi odstotki. Inflacija se je v zadnjem obdobju sicer nekoliko umirila, a je aprila medletno še vedno vztrajala na visokega 9,4 odstotka. Podobno kot v preteklih mesecih so k rasti največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile aprila za 15,8 odstotka višje kot pred letom dni, kar predstavlja vedno večje breme tudi za potrošnike.
Gospodarstvo je tako v minulem letu jadralo na vetru okrevanja po epidemiji, na drugi strani pa ga je zavirala energetska kriza, ki še naprej predstavlja eno glavnih skrbi, še posebno v industriji. Na to opozarjajo tudi gospodarstveniki, ki so prepričani, da bi morali tudi pri nas zagotoviti podobne pogoje, kot jih ima konkurenca v nekaterih drugih državah, kjer električno energijo odkupujejo precej ceneje. Kot pravijo, je v nasprotnem primeru še posebno energetsko intenzivna industrija ogrožena, od nje pa so odvisna številna manjša podjetja.
Kakšni so obeti? Gospodarska rast se umirja. Kot kažejo zadnji podatki, smo v prvem letošnjem četrtletju medletno beležili 0,7-odstotno rast bruto domačega proizvoda. Na nizkih ravneh naj bi ostala tudi v prihodnje, na kar kaže tudi Umarjeva pomladanska napoved. Razvita gospodarstva naj bi se tako izognila recesiji. A kot je pred dnevi na okrogli mizi o energetski problematiki opozoril dr. Igor Masten, smo bili v zadnjih dveh letih globalno priča izrazitemu razhajanju med (pre)optimističnimi napovedmi in realnim stanjem v gospodarstvu. Napovedi so ugodne, a v tveganem okolju, pravi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti.