Dogodka se je udeležila tudi direktorica Direktorata za turizem Dubravka Kalin, ki je poudarila, da želi Slovenija svojo turistično zgodbo graditi v smeri zelene butičnosti. / Foto: Nik Bertoncelj
Krožno gospodarstvo: od odpadkov do vrednosti
Zaključni dogodek evropskega projekta CeFoodCycle, ki je v Šolskem hotelu Astoria na Bledu povezal več kot osemdeset predstavnikov turizma, regionalnega razvoja, izobraževanja, državnih organov in podjetij, je potrdil, da lahko krožni prehod uspe le tam, kjer deležniki sodelujejo.
Bled – V Šolskem hotelu Astoria na Bledu je nedavno potekal dogodek Krožni premik: Od odpadka do vrednosti – skupaj gradimo krožno gospodarstvo, ki sta ga pripravila razvojna agencija Gorenjske BSC Kranj in Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem (VSŠ) Bled. Udeleženci so razpravljali, kako lahko turizem in gostinstvo z inovacijami ter učinkovitim upravljanjem virov že danes zmanjšujeta količino odpadne hrane ter iz ostankov ustvarjata novo vrednost.
Kot je dejala Darja Radić iz VSŠ Bled, so tovrstni dogodki za šolo izjemno pomembni, saj odpirajo teme, ki so ključne za prihodnost. »Krožno gospodarstvo je področje, v katero je turizem močno vpet, saj prav v turizmu nastaja veliko odpadkov. Osrednje vprašanje je, kako jih lahko ponovno uporabimo,« je dejala.
Po njenih besedah je naloga šole, da študente – bodoče turistične delavce – čim bolje usposobi za trajnostno razmišljanje in delovanje ter jih že med študijem seznani s krožnimi praksami. »Spodbujamo jih, da z osveščanjem gostov prispevajo k zmanjševanju količine odpadne hrane, plastike in drugih odpadkov ter iščejo rešitve, ki bodo prijazne okolju,« je dodala.
Na dogodku so predstavili različne pilotne rešitve za predelavo živilskih ostankov v uporabne izdelke, kot sta denimo milo iz kavnih usedlin in jabolčno usnje, izdelano iz jabolčnih odpadkov. Eden takih projektov je tudi FlyUpCycle, kjer se presežki hrane s pomočjo ličink črne muhe predelajo v visokobeljakovinsko krmo.
Obenem so poudarili pomen zmanjševanja odpadkov že pri izvoru – z boljšim načrtovanjem nabav, merjenjem živilskih izgub in ustvarjalno uporabo sestavin v kuhinji. Omenili so tudi digitalni rezultat projekta foodcycle.ai, ki podjetjem v turizmu in gostinstvu omogoča prepoznavanje in vrednotenje živilskih stranskih tokov ter s tem olajša uvajanje krožnih poslovnih modelov.
Po besedah Jureta Megliča, direktorja BSC Kranj, nas produkti, ki nastajajo v okviru krožnega gospodarstva, vodijo k bolj racionalnemu ravnanju s surovinami – k temu, da isto surovino uporabimo večkrat in na različne načine. Tak pristop prinaša številne prednosti, denimo v zmanjšanju uporabe naftnih derivatov, saj biomateriali, ki jih nadomeščajo, omogočajo popolno razgradljivost v naravi. Pomembno vlogo imajo še krajše dobavne poti, s čimer se razbremenjuje transportni sektor in zmanjšuje onesnaževanje okolja. »Vprašanje pa je, ali je potrošnik pripravljen plačati od dva- do trikrat višjo ceno za razgradljiv produkt. Če bi bil dražji za od 30 do 40 odstotkov kot običajni izdelek, bi zeleni model morda že imel svoj ekonomski smisel,« je dodal.
Osrednji del dogodka je bila okrogla miza o pospeševanju krožnega prehoda v turizmu, kjer so udeleženci soglasno poudarili, da je uspeh na tem področju mogoč le ob tesnem sodelovanju politike, razvoja, izobraževanja, lokalnega okolja in podjetij. V Sloveniji je bil kot pomemben rezultat projekta predstavljen vzpostavljeni Gorenjski Food Cycle Hub, ki povezuje deležnike in podpira uvajanje krožnih rešitev v prakso.
