Krepitev temeljnih kompetenc

Kranj – Projekt RaSTKo – Razvoj spretnosti in temeljnih kompetenc, ki ga Ljudska univerza Kranj izvaja skupaj z Biotehniškim centrom Naklo in Šolskim centrom Kranj, je namenjen izobraževanju odraslih. Z različnimi brezplačnimi programi, ki jih izvajajo s podporo ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Evropskega socialnega sklada plus, želijo nagovoriti predvsem tiste, ki imajo največ srednješolsko izobrazbo, stare 55 let in več in še delovno aktivne (zaposlene ali iskalce zaposlitve), ter tujce. Cilji so pridobitev in izboljšanje kompetenc, ki jih odrasli potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti, mobilnosti in osebnega razvoja, dvig splošne izobraženosti odraslih in spodbujanje vseživljenjskega učenja.

Nabor programov vključuje javno veljavne programe, kot so digitalna in računalniška pismenost, slovenščina kot drugi in tuji jezik ..., neformalne izobraževalne programe od začetnih in nadaljevalnih jezikovnih tečajev, uporabe programa Excel in umetne inteligence do inovativnega podjetništva ter samorazvoja in medosebnih veščin, ter programe priprav na različne izpite, na primer iz upravnega postopka, slovenskega in angleškega jezika ... Vsebine so v minulih dveh letih poleg posameznikov pritegnile tudi nekatera podjetja, ki so tako za svoje zaposlene v sodelovanju z Ljudsko univerzo Kranj organizirala tečaje in druge oblike izobraževanja.

Sodelovanje s podjetji sicer ni primarna skrb projekta, vendar je tudi to zaželeno, saj so se pri načrtovanju izobraževalnih programov v projektu dolžni odzivati na potrebe, ki jih zaznajo v okolju, torej tudi s strani večjih podjetij ali zavodov, nam je povedala direktorica Ljudske univerze Kranj Mateja Šmid. Ker imajo konzorcijski partnerji za celotno obdobje trajanja projekta, izvajali ga bodo do junija 2029, vsebinsko že začrtane programe (v skladu s prijavo na javni razpis), je bilo do zdaj po besedah Šmidove »ravno prav« povpraševanja s strani podjetij. Vsebinsko gledano ga je največ po izobraževanjih, ki so namenjena asertivni komunikaciji, to je odkritemu, vendar spoštljivemu komuniciranju, mehkim veščinam in veščinam vodenja ter slovenščini za tujce.

Konkretne izkušnje

»V zadnjih letih zaposlujemo veliko tujcev, ne le državljanov bivše Jugoslavije, ampak pa tudi iz drugih držav. V projekt smo se tako vključili na področju učenja slovenskega jezika,« je na konferenci projekta RaSTKo povedala predstavnica kadrovske službe podjetja Iskraemeco Sabina Kalan. V podjetju je tudi precej mladih, je nadaljevala, gre predvsem za tehniški kader, ki se med drugim ukvarja tudi s predstavitvami razvojnih rešitev, zato so jih opolnomočili na področju komunikacije in javnega nastopanja.

Ekipa škofjeloške restavracije in galerije Pr' Pepet se je odločila za tečaj italijanščine, prilagojen uporabi v gostinstvu. »To smo vzeli kot neke vrste tim bilding,« je kuharski mojster Janez Ferlan dejal o pozitivni izkušnji.

Barbara Mulej, vodja kadrovske službe v Iskri ISD, kjer so v sodelovanju z Ljudsko univerzo Kranj za delavce organizirali učenje slovenščine in krepili kompetence vodij, je v pogovoru med drugim poudarila, da je za pridobivanje novih znanj ključna motivacija posameznika. Na usposabljanjih in delavnicah sicer stremijo k praktičnemu izobraževanju in pridobivanju spretnosti.