Osebna asistenca (2)
Kranj – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (uprava) je 27. oktobra na svoji spletni strani obvestila potrošnike, da je iz prodaje odpoklicala korenje z vsebnostjo kadmija, ki predstavlja sprejemljivo tveganje za zdravje odraslih in nesprejemljivo tveganje za zdravje otrok, še zlasti dojenčkov. Korenje so pridelali v zelenjadarstvu v Voklem, del ga je odkupila Kmetijska zadruga Cerklje, ki ga je potlej dobavila petim kupcem, med drugim tudi Vrtcu Tolmin in Vrtcu Radovljica, del pa ga je zelenjadarstvo neposredno dobavilo trem trgovinam v Kranju in eni v Šentjerneju. Uprava je v okviru uradnega nadzora vzela vzorec korenja 3. oktobra v Vrtnarstvu Čebron v Šempetru pri Gorici, na podlagi ugotovljene presežne vrednosti kadmija pa je 27. oktobra, še isti dan, ko je prejela rezultate analize vzorca, o tem obvestila pridelovalca in dobavitelja. Odredila je umik korenja iz prometa in kupcem, ki so ga kupili, svetovala, da naj ga ne zaužijejo in da naj ga vrnejo na mesto nakupa.
Kot so pojasnili v upravi, je bilo na trgu 1,1 tone oporečnega korenja, podatke o tem, koliko je bilo doslej že umaknjenega iz prometa oziroma koliko že porabljenega, pa še zbirajo v okviru uradnega nadzora. Mejno vrednost kadmija, ki v korenju predstavlja tveganje za zdravje ljudi, določa uredba Evropske komisije z dne 25. aprila 2023 in znaša 0,1 miligrama na kilogram, v spornem korenju so ugotovili vrednost 0,19 miligrama na kilogram.
Na vprašanje, kako je v primerih spornega živila porazdeljena odgovornost do potrošnikov – ali je odgovoren izključno pridelovalec ali tudi odkupovalec (dobavitelj) in trgovec, so v upravi odgovorili, da so vsi v živilski verigi odgovorni za to, da so živila, ki jih dajejo na trg, skladna in varna. »Prepoznati morajo morebitna tveganja, ki jih posamezna živila lahko vsebujejo, in v nadaljevanju ustrezno vzpostaviti sistem notranjih kontrol,« so zapisali in dodali, da je bil zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri izvajalcih dejavnosti uveden inšpekcijski postopek. Za kršitelje, ki dajejo v promet živila, ki niso varna, so zagrožene tudi globe. Za pravne osebe znašajo od 15 do 32 tisoč evrov, za samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, od 3 do 10 tisoč evrov, kazni so tudi za odgovorne osebe.
Kadmij je v okolju naravno prisoten ali se pojavlja kot posledica onesnaženja iz industrijskih in kmetijskih virov (fosfatna gnojila). V zemlji in vodi prehaja v rastline in živali, tako da se mu v prehrani ne moremo povsem izogniti. Glavni prehranski viri kadmija so žita, zelenjava, oreščki, stročnice in živalska drobovina. Ob enkratni ali občasni izpostavljenosti kadmiju z živili s presežno vrednostjo je malo verjetno, da bi predstavljala tveganje za zdravje ljudi, pojasnjujejo v upravi in dodajajo, da so ukrepi uradnega nadzora namenjeni preprečevanju dolgoročne izpostavljenosti kadmiju.
V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje navajajo, da je v rastlinah povprečno do 0,1 miligrama kadmija na kilogram, v mesu živali običajno pod 0,01 miligrama, višje koncentracije so le v živalskih ledvicah in jetrih (tudi nad 3 miligrame na kilogram). Še sprejemljiv mesečni vnos kadmija v telo je 25 gramov na kilogram telesne teže. Ljudje večino zaužitega kadmija s prebavili izločijo iz telesa, od tri do pet odstotkov pa ga vsrkajo. Približno polovica se ga razporedi v ledvica, 15 odstotkov v jetra in 20 odstotkov v mišice, izločanje pa traja zelo dolgo.
Kadmij je dokazano rakotvoren. Dokazano povzroča raka pljuč, omejeni dokazi so tudi za pojav raka na ledvicah, jetrih in prostati, nekatere študije mu pripisujejo tudi pojav raka na mehurju, dojki in maternici. Povzroča motnje v metabolizmu kalcija, fosforja in vitamina D ter s tem mehčanje in krhkost kosti, »kriv« naj bi bil tudi za zvišanje krvnega tlaka in pojav sladkorne bolezni. Med najbolj ogrožene skupine zaradi majhne telesne mase sodijo otroci.