Komisarju pokazali »slovensko realnost«

Možjanca, Tupaliče – Evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen je med dvodnevnim obiskom v Sloveniji v soboto obiskal tudi tri kmetije v preddvorski občini – Šternovo in Prgavovo na Možjanci in Brolhovo v Tupaličah. Na Možjanci so komisarju povedali, da hribovsko kmetijstvo potrebuje izdatnejšo finančno pomoč, saj bodo le tako lahko preprečili opuščanje kmetovanja in s tem tudi zaraščanje kmetijskih zemljišč, spreminjanje pokrajine v neprivlačno za turizem, odseljevanje …

Več podpore hribovskemu kmetijstvu

Kot je dejal Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, ob obisku tujim gostom običajno pokažejo velike, najboljše kmetije, tokrat so se odločili, da na Možjanci komisarju predstavijo manjši kmetiji, kakršne sicer prevladujejo na območjih z omejenimi naravnimi možnostmi za kmetovanje. V Sloveniji na leto odda zbirno vlogo 55 tisoč kmetijskih gospodarstev, ki povprečno obdelujejo osem hektarjev kmetijskih zemljišč in povprečno redijo manj kot deset glav goved. »To povprečje je realno stanje slovenskega kmetijstva,« je dejal Golc in poudaril, da je Možjanca tudi lep primer koriščenja evropskih kohezijskih sredstev, s katerimi je Občina Preddvor zelo dobro uredila infrastrukturo. »Namera Evropske unije, da v prihodnje združi kohezijska in kmetijska sredstva, za kmetijstvo ni sprejemljiva. Denar naj razdeli Bruselj, v Sloveniji se že za kmetijski denar težko dogovorimo, kako ga bomo razdelili,« je dejal Golc in pozval Evropsko unijo, da hribovskemu kmetijstvu nameni več podpore.

Bojijo se opuščanja kmetovanja

»V občini se najbolj bojimo opuščanja kmetovanja na hribovskih območjih, saj bo to neizmerno vplivalo na razvoj podeželja: zemljišča se bodo zarasla, pokrajina bo postala nezanimiva za turiste, ljudje se bodo odseljevali …« je komisarju povedal preddvorski župan Rok Roblek in poudaril, da so najbolj ogrožene majhne hribovske kmetije, ki pa so zelo pomembne za pestrost podeželja.

Težke razmere za kmetovanje

Evropski komisar je na Možjanci obiskal še edini kmetiji – Šternovo in Prgavovo. Na Šternovi kmetiji si je ogledal pašnik v bližini vasi. Kot je povedal mladi prevzemnik kmetije Metod Jagodic, obdelujejo nekaj več kot 10 hektarjev kmetijskih zemljišč, od katerih je večina v strmini. Redijo od 15 do 20 goved, nekaj koz ter okoli 250 kokoši nesnic, v okviru dopolnilnih dejavnosti pa nudijo tudi strojne storitve in pomoč drugim kmetijam. Čeprav so razmere za kmetovanje težke, Metod upa, da se bo lahko vse življenje preživljal s kmetovanjem. »Verjetno bo treba v prihodnje kmetijstvo dopolnjevati še s turizmom, morda z oddajanjem apartmajev, načrtujemo pa tudi gradnjo manjšega hleva za okoli petsto kokoši nesnic.« Metod je aktiven tudi na drugih področjih – je podpredsednik sveta kranjske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in občinski svetnik Občine Preddvor.

Strmina se že zarašča

Na Prgavovi kmetiji se je komisar kar nekaj časa zadržal v hlevu, kjer redijo osem goved. Kot sta povedala lastnik kmetije Mirko Jagodic in bodoči prevzemnik, sin Miran, kmetija obsega skupaj z gozdom petnajst hektarjev, kosijo še pet hektarjev zemljišč, dva hektarja zemljišč v hudi strmini se zaraščata. »Včasih smo jih kosili na roke – s koso tako, da si z eno nogo klečal v bregu,« je povedal Mirko in dodal, da tudi zdaj na kmetiji še ne gre brez kose. Kmetija je premajhna, da bi se lahko preživljali samo s kmetovanjem, zato so vedno kmetovali ob službi.

»Največji problem je breg, za to bi potrebovali posebne stroje, ki pa so zelo dragi,« je povedal Mirko in dodal, da so subvencije za male hribovske kmetije občutno prenizke in da bi tudi v Sloveniji morali vpeljati »švicarski sistem«, po katerem kmetje dobivajo »plačo«, da kmetujejo, negujejo krajino in ohranjajo poseljenost.

Organizatorji obiska v preddvorski občini so želeli evropskemu komisarju prikazati tudi razliko med hribovskim in ravninskim kmetijstvom, ki je v kilometrih neznatna, v razmerah za kmetovanje pa očitna. Komisar se je zato na poti z Možjance ustavil še na Brolhovi kmetiji v Tupaličah.

Kot je povedal gospodar Jure Arh, na kmetiji obdelujejo okoli petdeset hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč in redijo okoli dvesto goved, od tega sto krav molznic. Glavna dejavnost je prireja mleka, na leto ga namolzejo okrog milijon litrov. »Glavni problem na kmetiji je velika delovna intenzivnost, razmišljamo o robotski molži, s katero bi si lahko precej olajšali delo,« pravi Jure in dodaja, da bi bilo za kmete bolj enostavno, če bi ukinili subvencije in malo zvišali odkupne cene pridelkov.