V četrtek sta si posledice vetroloma v občini Komenda v spremstvu gozdarjev ogledala tudi direktor zavoda za gozdove Grega Danev in novi v. d. generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo na kmetijskem ministrstvu Simon Resman. / Foto: ZGS
Ko svetovalec ne prepozna poljščine …
Neurje z močnim vetrom in točo je zlasti na območju Cerkelj in Komende na nekaterih njivah tako uničilo poljščine, da jih tudi kmetijski svetovalci ob ogledu posledic niso prepoznali.
Komenda, Cerklje – Neurje z močnim vetrom in točo je prejšnji teden največ škode povzročilo na območju Komende in Cerkelj, velika pa je škoda tudi na nekaterih drugih območjih. Kako silovito je bilo neurje in kako hude so posledice v kmetijstvu, slikovito kaže izjava Tomaža Močnika, vodje oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ljubljana, ki je dejal, da se mu je tokrat prvič v dolgoletni praksi zgodilo, da ob ogledu posledic neurja na kakšni njivi ni mogel takoj ugotoviti, katera poljščina je rasla na njej. »Zgroženi smo, kaj je narava sposobna narediti,« je dejal in dodal, da je po prvih ocenah neurje na kamniško-mengeškem polju in na območju Komende prizadelo od 1200 do 1500 hektarjev kmetijskih površin, predvsem žita, koruzo, krompir, vrtnine in travinje. Med posameznimi lokacijami so glede poškodovanosti poljščin velike razlike, ponekod so »totalka« in bo potrebna ponovna setev, manj poškodovane se bodo obrasle, a bo pridelek manjši.
V cerkljanski občini je neurje po prvi oceni prizadejalo škodo na 550 hektarjih kmetijskih površin in povzročilo samo v kmetijski pridelavi približno dva milijona evrov škode. Posledice so najhujše na območju Zaloga, Lahovč, Vopovelj in Spodnjega Brnika. Od kmetijskih kultur so najbolj poškodovane koruza za silažo in za zrnje, krompir, zelenjadnice, zelje, čebula, pšenica, ječmen, tritikala, sladkorna pesa, poleg teh pa tudi trajno travinje. Poškodovanost je visoka, od 90- do 100-odstotna. Škoda je tudi na kmetijskih stavbah, rastlinjakih in v gozdovih.
O škodi v kmetijstvu poročajo tudi iz južnega dela Sorškega polja, z območja med Podbrezjami in Strahinjem, z območja Voklega in Vogelj, Vodic, Pirnič, Zavrha pod Šmarno goro, Medvod … Oglasil se je kmet Pavel Drešar iz Mavčič in opozoril, da je neurje povzročilo veliko škodo v kmetijstvu tudi v delu kranjske in škofjeloške občine. Pristojne službe poziva k evidentiranju in oceni škode v katastrskih občinah Mavčiče in Godešič. Ugotavlja, da so med posameznimi območji glede poškodovanosti velike razlike, zato je nevarnost, da bi zaradi povprečenja škode na širšem območju posamezne kmetije, ki so bile zelo prizadete, ostale brez pomoči. Neurje je najbolj prizadelo žito in koruzo, ki sta ponekod popolnoma uničena, tako da bo potrebna ponovna setev. Nekatere kmetije so ostale brez celotnega pridelka krmnih rastlin.
V kmetijsko-gozdarskih zavodih Kranj in Ljubljana so pripravili tehnološka navodila, ki bodo kmetijam na prizadetih območjih v pomoč pri odločitvah, kako ohraniti čim več poškodovanih poljščin in kako v preostanku pridelovalnega leta čim bolje izkoristiti kmetijska zemljišča. »Na najbolj prizadetem območju v občinah Cerklje in Komenda, kjer so posevki na njivah večinoma popolnoma uničeni, bo potrebna ponovna setev,« ugotavljata Marija Kalan (KGZ Kranj) in Marjana Kos (KGZ Ljubljana), ki sta pripravili tehnološka navodila. Za njive s povsem uničenimi ozimnimi žiti v kmetijski svetovalni službi predlagajo kmetom, da ostanke slame pokosijo in na njive posejejo dosevke za krmo – sudansko travo, zgodnejše hibride koruze, krmne sirke, sojo in proso ali pa medonosne rastline, kot so ajda, perzijska in aleksandrijska detelja, sončnice in facelija. Če so pri ozimni pšenici in tritikali klasi z zrnjem ostali na žitni bili, priporočajo, da žita ohranijo do primerne zrelosti za žetev.
Kako ravnati pri koruzi? Če le ni odlomljena in listna masa povsem uničena, se bo obrasla, le pridelek zelene mase bo zaradi poškodovanosti manjši. Če je koruza popolnoma uničena in polomljena, bo najbolje njivo plitvo preorati in koruzo na novo posaditi.
Krompirjevi nasadi so na najbolj prizadetih območjih popolnoma uničeni. Kjer ima krompir še nekaj listja in stebla niso polomljena, je nasade treba čim prej zaščititi proti plesni in listni pegavosti. Na travnikih je trava zaradi močnega vetra in toče polegla in je pritisnjena k tlom, kmetijam priporočajo, da jo čim prej pokosijo in pospravijo kot seno. Če je trava pomešana z zemljo, siliranje odsvetujejo.
Močan veter, ki je spremljal neurje, je prizadel tudi gozdove, Veter je tokrat poškodoval predvsem gozdove v severnem delu države. Po prvi grobi oceni je izruval in polomil okoli petdeset tisoč kubičnih metrov drevja. Največ škode je v gozdovih v občinah Komenda in Cerklje, še zlasti v jugozahodnem delu revirja Komenda, med reko Savo in Klancem pri Komendi, kjer so ponekod ravninski sestoji smreke povsem uničeni, kar predstavlja vnovično nevarnost za čezmerno razmnožitev podlubnikov. Ker so v kratkem času padle velike količine dežja, so poškodovane tudi številne gozdne vlake in ceste; dež je izpral predvsem zgornji ustroj cest in izkopal erozijske jarke. V zavodu za gozdove svetujejo lastnikom, da se za informacije oziroma pomoč obrnejo na revirnega gozdarja. Obiskovalcem gozdov priporočajo, da se ne odpravljajo v poškodovane gozdove, saj je velika nevarnost nenadnega loma ali podrtja drevesa.
Posledice neurja na območju Komende si je v četrtek ogledal tudi predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice dr. Jože Podgoršek. Kot je dejal po ogledu, v zbornici predlagajo vladi nujne ukrepe za pomoč prizadetim kmetijam in za odpravo posledic. Pristojne službe pozivajo, naj takoj začnejo postopek ocenjevanja škode v rastlinski pridelavi in na kmetijskih objektih in pravočasno pripravijo program ukrepov za odpravo posledic neurja. Ugotavljajo, da bodo številne kmetije potrebovale pomoč pri ponovni setvi, nekatere pa tudi dodatne količine krme. Vladi predlagajo tudi, da za kmetije na prizadetih območjih sistemsko uredi možnost uveljavljanja višje sile, razmisli glede plačila prispevkov za obvezno ali prostovoljno zavarovanje iz kmetijske dejavnosti in glede plačila zakupnine za državna kmetijska zemljišča, pospeši izplačilo pomoči za lansko sušo in pozebo, predstavi posledice neurja Evropski komisiji in zahteva financiranje pomoči iz evropskega kmetijskega rezervnega sklada …
