Brez pravočasnega ukrepanja lahko suša povzroči veliko škodo na pridelkih. Fotografija je simbolična. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa
Brez pravočasnega ukrepanja lahko suša povzroči veliko škodo na pridelkih. Fotografija je simbolična. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa
Kako ublažiti posledice suše
V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije kmete pozivajo, naj čim prej začno blažiti posledice suše na kmetijskih površinah.
Kranj – »Izredno toplo in suho vreme se že močno pozna na kmetijskih površinah po vsej Sloveniji. Meteorološka vodna bilanca kaže negativno sliko, zaloge vode v tleh pa se vztrajno zmanjšujejo. Glede na vremensko prognozo pričakujemo še poslabšanje stanja,« opozarjajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Njena javna služba kmetijskega svetovanja zato že spremlja stanje na terenu in zbira informacije o morebitni škodi ter posledicah suše.
V KGZS pozivajo kmete k takojšnjemu ukrepanju. Pri obdelavi tal naj se izogibajo globokemu oranju, zimsko brazd naj čim prej zaprejo, za zmanjšanje izhlapevanja naj uporabijo zastirko, po setvi pa naj njivo povaljajo za boljši stik semena s tlemi.
Kmetom tudi svetujejo, naj z gnojenjem počakajo do prvega večjega dežja, pri tem pa naj ne gnojijo z granuliranimi gnojili, ker ne bodo delovala, pač pa naj raje uporabijo lahko listno gnojenje. Po suši je treba preveriti preskrbljenost rastlin z dušikom.
Ozimna žita je treba čim prej pobranati in dognojiti ob prvih padavinah, travnike povaljati za boljši stik ruše s tlemi in odstraniti suho organsko snov. Zelenjadnice je treba namakati takoj po sajenju in pri tem uporabiti zastiranje tal. V sadovnjakih priporočajo zimski rez in odstranitev plevelov iz vrstnega prostora.
V sušnih razmerah je prepovedano kurjenje organskih ostankov na travinju in njivah, globoko oranje presušenih tal, uporabljati granulirana in živinska gnojila brez padavin ter talne herbicide.
Med srednjeročne ukrepe za prilagoditev podnebnim spremembam sodijo vpeljava pestrega kolobarja pridelkov, izbira sušno odpornih sort rastlin in izboljšava strukture tal z gnojenjem in povečanjem vsebnosti humusa.