Zaščitena geografska označba je evropska shema kakovosti, v katero sodijo tudi jajca izpod Kamniških planin. / Foto: Cveto Zaplotnik

Zaščitena geografska označba je evropska shema kakovosti, v katero sodijo tudi jajca izpod kamniških planin. / Foto: Cveto Zaplotnik

Kako prepoznati kakovostno lokalno hrano

Potrošniki lahko prepoznajo kakovostno lokalno hrano po tem, ali pridelki in izdelki sodijo v nacionalne ali evropske sheme kakovosti. V nacionalne sheme kakovosti se uvrščajo živila z znakom Izbrana kakovost – Slovenija, z označbo višja kakovost in pridelki iz integrirane pridelave. Z znakom Izbrana kakovost – Slovenija so označeni pridelki in izdelki, ki so pridelani in predelani v Sloveniji, so višje kakovosti (kratke transportne poti) in so deležni dodatne, strožje kontrole. Označba višje kakovosti je shema kakovosti, ki vključuje kmetijske pridelke in živila z boljšimi lastnostmi od običajnih. V praksi na primer to pomeni, da imajo izdelki lahko večji delež sadja ali so brez dovoljenih aditivov. Integrirana pridelava je okolju in potrošniku prijaznejši način kmetovanja, ki poteka ob nadzorovani uporabi gnojil in predpisanih fitofarmacevtskih sredstev.

V evropske sheme kakovosti sodijo živila z zaščiteno označbo porekla, z zajamčeno tradicionalno posebnostjo, z zaščiteno geografsko označbo in ekološki proizvodi. Zaščitena označba porekla je shema, ki jo uporabljajo za kmetijske pridelke in živila, pri katerih vsi postopki pridelave in predelave potekajo na določenem geografskem območju (npr. bohinjski mohant). Shema kakovosti zajamčena tradicionalna posebnost ščiti predvsem recepturo, način priprave ali sestavo izdelka, ta živila lahko izdelujejo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike. Znani so slovenska potica, idrijski žlikrofi, prekmurska gibanica … Zaščitena geografska označba je oznaka, ki zagotavlja, da vsaj en del postopka – pridelava ali predelava poteka na določenem geografskem območju (npr. kranjska klobasa, slovenski med, jajca izpod kamniških planin). Pri ekološkem kmetovanju je prepovedana uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov ter različnih regulatorjev rasti.