Kaj storiti, če sumite, da so evri ponarejeni

Po podatkih Banke Slovenije je bilo na evroobmočju lani iz obtoka umaknjenih 554 tisoč ponarejenih evrskih bankovcev. Na milijon pristnih bankovcev je bilo iz obtoka umaknjenih osemnajst ponaredkov, kar je precej manj kot v letih po uvedbi evra. V Sloveniji je bilo iz obtoka umaknjenih 1181 ponarejenih evrskih bankovcev, to je približno sedem odstotkov več kot leto prej, a še vedno dokaj malo. Med umaknjenimi bankovci je bilo 288 bankovcev za dvajset evrov, 281 za petdeset evrov, 278 za dvesto evrov, 98 za deset evrov, 28 za petsto evrov in 10 za pet evrov. Skupna vrednost umaknjene ponarejene evrske gotovine v Sloveniji je lani znašala 110.240 evrov in je bila približno za 11 odstotkov večja kot predlani.

Kaj naj potrošniki storijo, če posumijo, da so evrski bankovci ali kovanci ponarejeni? V Banki Sloveniji jim svetujejo, da naj njihove zaščitne elemente natančno preverijo z metodo »otip-pogled-nagib« oziroma z metodo »otip-pogled«. Če je možno, naj na bankovcih oziroma kovancih preverijo tudi dodatne zaščitne elemente, za kar pa potrebujejo tudi dodatne pripomočke. Bankovce ali kovance naj primerjajo s pristnimi, pri tem pa naj iščejo razlike, ne podobnosti. Če so po temeljitem pregledu še vedno v dvomih glede njihove pristnosti, naj jih ne sprejmejo, ampak naj pokličejo policijo na telefonsko številko 113.

Kako pa naj potrošniki ravnajo v primeru, če so prejeli ponarejene bankovce oziroma kovance, a so to opazili šele kasneje? V Banki Slovenije jim v tem primeru svetujejo, da takoj pokličejo policijo in si poskušajo zapomniti, kdaj, kje in od koga so prejeli bankovce in kovance, saj bodo ti podatki koristni za policijo pri iskanju izdelovalcev ali razpečevalcev ponaredkov.

Potrošniki naj ponarejene ali sumljive bankovce in kovance izročijo policiji. Če se bo kasneje ob analizi pokazalo, da so bili pristni, bo lastnik prejel njihovo protivrednost.