Jelen postal kralj lovišč, srnjadi vse manj

Naklo – Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL) Gorenjskega lovskoupravljavskega območja (LUO) in Zveza lovskih družin Gorenjske sta minuli konec tedna pripravila v Domu Janeza Filipiča v Naklem razstavo trofej lani uplenjene divjadi. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora Mitja Čepin, sicer tudi podpredsednik zveze, je bila letošnja razstava že tretja po vrsti in so jo pripravili takoj po kategorizaciji lanskega odvzema divjadi iz lovišč. Na ogled je bilo okoli štiristo trofej. Vsak izmed 42 upravljavcev lovišč, ki sodijo v Gorenjski LUO, je predstavil do deset trofej, med njimi najlepše in tudi nekatere posebne ali zanimive. Lovci in drugi obiskovalci razstave so se lahko preizkusili tudi na sodobnem 3D simulatorju lova Lov v navidezni resničnosti, za popestritev dogajanja na razstavi pa so poskrbeli tudi vodniki z lovskimi psi.

Spremembe lovskih predpisov

V okviru tridnevnega dogajanja so se gorenjski lovci v petek na posvetu v Biotehniškem centru Naklo seznanili tudi s spremembami, ki jih prinašajo lani sprejeta novela zakona o divjadi in lovstvu in na podlagi zakona sprejeti pravilniki o označevanju parkljaste divjadi in evidentiranju divjadi po odvzemu, o dovolilnici za lovske goste, o izvajanju izrednega posega na nelovnih površinah in uporabi lovskega orožja na teh površinah ter o uporabi lovskih psov v loviščih. Glavna sprememba, ki bo začela veljati 1. maja letos, je ukinitev čeljusti kot materialnega dokaza odstrela parkljaste divjadi in uvajanje označevanja z vezico in uporabo kodirnega sistema. Z uveljavitvijo pravilnikov v praksi je še veliko nejasnosti, so opozorili lovci na posvetu.

Razstava trofej ne odraža realne slike divjadi

Kot je dejal predsednik OZUL-a Andrej Avsenek, so z razstavo trofej prikazali pestrost in bogastvo divjadi v posameznih loviščih in na širšem gorenjskem območju, a žal lepa podoba razstave trofej, med katerimi so tudi vrhunske, ne odraža realnega stanja divjadi v loviščih. Nekatere vrste divjadi (jelenjad, divji prašiči, šakal, kune pa tudi volk, medved in ris) so res v ekspanziji in se prostorsko celo širijo, druge (kure, zajec, muflon, kozorog) so v bistveno slabšem stanju – njihova številčnost se zmanjšuje in v posameznih loviščih jih ni več, vitalnost upada, vse več so prisotne bolezni.

Srnjad doživlja velike spremembe

Številčnost jelenjadi se umirja, a se prostorsko še naprej širi, tako da je brez nje le še nekaj nižinskih lovišč. Jelen je postal kralj lovišč. Na ekspanzijo kaže tudi statistika – pred tridesetimi leti so jih odstrelili 300 na leto, lani 1359. Številčnost divjih prašičev se je v zadnjih tridesetih letih povečala za enajstkrat, temu primerno tudi odstrel: leta 1996 so jih uplenili 63, lani 709. Populacija je vitalna, veliko negotovost povzroča afriška prašičja kuga.

Kot ugotavlja Avsenek, srnjad doživlja velike spremembe. V gorskih in srednjegorskih loviščih jo je izpodrinila jelenjad, v loviščih s prisotnostjo divjih prašičev so davek plačali predvsem mladiči, invazija šakala jo je zdesetkala v nižinskih loviščih. Posledice se odražajo v številčnosti in v odvzemu, ta je vse do leta 2021 znašal okoli 4500 živali na leto, predlani 3871 in lani samo še 3312. Če se bo ta trend nadaljeval, bo to ogrozilo obstoj nižinskih lovišč, v katerih je glavna lovna vrsta srnjad.

Šakal zavzel že vsa gorenjska lovišča

Pri gamsu se posledice, ki jih prinašajo vse večji »pritisk« obiskovalcev narave, zaraščanje planin in umikanje gamsa v gozdove, odražajo v upadanju vitalnosti in večji obolevnosti za garjami, narašča tudi delež pogina in sanitarnega odstrela. Muflon živi na Gorenjskem le še v posameznih kolonijah, tam, kjer se je pojavil volk, ga praktično ni več. »Njegova navzočnost na Gorenjskem bo počasi, a zanesljivo izzvenela,« je dejal Avsenek. Šakal je praktično zavzel že vsa lovišča na Gorenjskem, a prve izkušnje kažejo, da je njegovo številčnost in vpliv možno zmanjšati le z intenzivnim in brezkompromisnim lovom tako podnevi kot ponoči. Volk, medved in ris sicer niso divjad, s katero bi upravljali lovci, a ker izvajajo nekatere neposredne ukrepe, zahtevajo večji vpliv na odločanje, kako naprej z zvermi.

Divjad nima več nobenega miru

Ob rob razstavi so gorenjski lovci ponovno potrkali na vest tistim obiskovalcem narave, ki s svojim neprimernim početjem in prisotnostjo vse bolj poslabšujejo ali krčijo življenjski prostor divjadi, ki zaradi tega postaja manj vitalna, povzroča škodo v okolju in vse pogosteje zboleva. Kot je dejal predsednik OZUL-a Andrej Avsenek, je pritisk rekreativcev, sprehajalcev psov, kolesarjev, motoristov, voznikov štirikolesnikov, gobarjev, kostanjarjev, nočnih sprehajalcev – »lučkarjev« in vseh drugih na naravni prostor vse večji, problematika postaja nevzdržna, posledice pa že resno ogrožajo ne le divjad, ampak naravno okolje. Hribi dobivajo nove in nove ilegalne poti, kolesarski in motokros poligoni uničujejo gozdna tla, travinje, gozdne ceste, vlake in poti, z vožnjo po brezpotjih nastajajo vodni jarki, ki v strmini prehajajo v hudourniška žarišča. »Marsikje so posledice prešle mejo prekrška in že predstavljajo kaznivo dejanje uničevanja okolja in premoženja ter ogrožanja varnosti ljudi,« je dejal Avsenek in poudaril, da najbolj šepa izvajanje nadzora. Predlagal je, da bi čuvajske službe lovskih družin evidentirale probleme in da bi potlej skupaj z inšpekcijo in policijo začeli konkretne aktivnosti za zaščito divjadi in okolja.