Izzivi sladkovodnega ribištva

Kranj – Zavod za ribištvo Slovenije je februarja v Kongresnem centru Brdo pripravil konferenco o sladkovodnem ribištvu. Na konferenci so ugotavljali, da so slovenske reke še vedno med bolje ohranjenimi v Evropi, kar je rezultat vztrajnega dela ribiških družin, strokovnih ustanov in lokalnih skupnosti. Razpravljali pa so tudi o dveh ključnih izzivih sladkovodnega ribištva – o uničevanju življenjskega prostora rib, kar je posledica neprimernih gradbenih posegov v vodotoke, in o ribojedih živalih, ki plenijo ribe.

Kot poudarjajo v zavodu, ribe potrebujejo za življenje zelo raznoliko vodno okolje – razgibane struge in brežine s skrivališči, obrežno vegetacijo, ki zagotavlja senčenje in zavetje, tolmune in brzice, meandre in prodišča, poleg tega pa tudi zadostne količine vode v strugi. Gradbeni posegi v vodotoke spreminjajo reke in potoke v monotone kanale, brežine v ravnih linijah utrjujejo s kamnitimi zložbami, na brežinah izvajajo goloseke, gradijo tudi neprimerne prečne pregrade, ki otežujejo selitve rib. Vse to se je pokazalo tudi po poplavah pred tremi leti, ko so pri številnih gradbenih posegih pozabili na sonaravne načine urejanja voda.

Drug problem sladkovodnega ribištva so ribojede živali, ki plenijo ribe in s tem povzročajo škodo ribiškim družinam. »Pritisk« na ribji živelj se iz leta v leto stopnjuje, opozarjajo v zavodu za ribištvo, kjer ugotavljajo, da v Sloveniji ni upravljanja z ribojedimi živalmi, posledice pa se odražajo v vse bolj izrazitih konfliktih med ribištvom in naravovarstvom.

Na posvetu so predstavili tudi dobre prakse sodelovanja ribiških družin pri posegih v vodotoke in izplačila škode za škodo ribojedih živali v ribogojnici.